Vroči mikrofon

Po zgodbi iz Avstrije in Hrvaške bomo pogledali, kakšne prakse in pretakanja davkoplačevalskega denarja bodisi z naslova ministrstev in z njimi povezanih organov ali podjetij v državni lasti v žepe strank in njihovih somišljenikov so pri nas. Kljub nekaterim razlikam med državami obstajajo tudi pomembne podobnosti: predvsem ena je očitna - denarni tokovi pa tudi tisti v obliki uslug se tako v tujini kot pri nas pred volitvami povečajo. Kaj je torej dobro vedeti v letošnjem super volilnem letu, ko nas čakajo parlamentarne, lokalne in predsedniške volitve?

Nesmotrna potrošnja davkoplačevalskega denarja, ki se preko oglaševalskih kampanj steka v žepe političnih strank

Po zgodbah iz Avstrije in Hrvaške bomo pogledali, kakšne prakse in pretakanja davkoplačevalskega denarja ali iz naslova ministrstev in z njimi povezanih organov ali podjetij v državni lasti v žepe strank in njihovih somišljenikov so pri nas. Kljub nekaterim razlikam med državami obstajajo tudi pomembne podobnosti: predvsem ena je očitna – denarni tokovi in tudi tisti v obliki uslug se tako v tujini kot pri nas pred volitvami povečajo.

"V zavodu Državljan D smo zbrali analize in dokumente več oglaševalskih kampanj, ki dokazujejo izredno škodljivo oz. nesmotrno potrošnjo davkoplačevalskega denarja, ki se steka v žepe blizu koalicijskih strank." – Domen Savič

Lenart Kučič o Agencijah za posredovanje oglasnega prostora pravi, da če želiš v "mediju, ki se predstavlja kot medij, objavljati oglase, ki se delajo, da so oglasi, od oglaševalcev, ki se delajo, da so oglaševalci, potrebuješ posrednika. Agencijo, ki se dela, da je agencija". Lahko je že vajena dela na našem trgu ali pa ustanoviš svojo agencijo in tako poskrbiš, da denar steka v tvoje medije.

Napetosti med zahodom in vzhodom, ki se razplamtevajo v Ukrajini, bodo imele posledice tudi v evropskem gospodarstvu in energetiki. Pa je Evropa na to pripravljena? Kako pa konflikt, ki traja že več let, doživljajo Ukrajinci?

Gost Vročega mikrofona je dr. Denis Mancevič.

Stopnjevanje konflikta, ki traja že 8 let, lahko še bolj prizadene že tako oslabljeno ukrajinsko gospodarstvo, posledice pa bi lahko čutila tako Rusija kot tudi Evropa. Gost: dr. Denis Mancevič

Ameriška vlada pravi, da Rusija še naprej povečuje število vojakov na meji z Ukrajino. Svojo vojaško aktivnost pa naj bi povečala tudi v Sredozemlju in Atlantiku. Stopnjevanje konflikta, ki traja že 8 let, lahko še bolj prizadene že tako oslabljeno ukrajinsko gospodarstvo, posledice pa bi lahko čutila tako Rusija kot tudi Evropa.

Kako pa na konflikt gledajo Ukrajinci? Kako daleč je Rusija pripravljena iti? Kako zelo različna sta si vzhod in zahod Ukrajine? Kakšno vlogo ima Evropska unija? V katerem primeru in na kakšen način bi se lahko odnosi med Ukrajino in Rusijo na dolgi rok normalizirali, da to ne bi bilo področje latentne vojne in konflikta?

Gost oddaje je politolog, nekdanji diplomat in direktor v družbi Herman & partnerji dr. Denis Mancevič.

Le nekaj korakov naprej od sedeža hrvaškega sabora in vlade v Zagrebu, je Muzej prekinjenih zvez. Tam hranijo tudi umetniško sliko, portret Iva Sanaderja, nekdanjega predsednika vlade. Olje na platnu, ki trenutno ni del razstave in je deponirano v skladišču, je muzeju podaril neznani donator. Večjo simboliko si je težko predstavljati. Sanader in njegova stranka HDZ sta bila v največji korupcijski aferi v hrvaški politiki leta 2011 obtožena odtujitve najmanj deset milijonov evrov iz javnih podjetij in ministrstev prek oglaševalske agencije Fimi-media. Del denarja naj bi končal v žepih posameznikov, del pa v črnih fondih HDZ. Iz njih so plačevali tudi znane pevce. Sodba je pravnomočna.

Kakšne so na Hrvaškem razmerja med politiki, oglaševanjem in mediji, kje so največje težave, zakaj pri naših sosedih ne potrebujejo strankarskih glasil, spletnih strani in televizij, kakšne so primerjave s Slovenijo ...

Na Hrvaškem je dobila epilog afera Fimi Media, v katero sta bila vpletena nekdanji premier Ivo Sanader in vladajoča stranka HDZ. Prek oglaševalske agencije so kanalizirali milijone

Le nekaj korakov naprej od sedeža hrvaškega sabora in hrvaške vlade, na Gornjem Gradu v Zagrebu, je Muzej prekinjenih zvez. Tam hranijo tudi umetniško sliko, portret Iva Sanaderja, nekdanjega predsednika vlade. Olje na platnu, ki trenutno ni del razstave in je deponirano v skladišču, je muzeju podaril neznani donator. Večjo simboliko si težko predstavljamo.

Sanader in njegova stranka HDZ sta bila v največji korupcijski aferi v hrvaški politiki leta 2011 obtožena odtujitve najmanj deset milijonov evrov iz javnih podjetij in ministrstev prek oglaševalske agencije Fimi-media. Del denarja naj bi končal v žepih posameznikov, del pa v črnih fondih HDZ. Iz njih so plačevali tudi znane pevce. Sodba je pravnomočna.

Kakšne so na Hrvaškem razmerja med politiki, oglaševanjem in mediji, kje so največje težave, zakaj pri naših sosedih ne potrebujejo strankarskih glasil, spletnih strani in televizij, kakšne so primerjave s Slovenijo ...

"To je zgodba o racah, ki so videti kot race, plavajo kot race, kvakajo kot race, a se ne spominjajo, da so race."

Dario Juričan, režiser dokumentarnega filma o aferi Fimi Media

V Sloveniji je kar 131 tisoč zavarovanih ljudi brez osebnega zdravnika. Med njimi so tudi ostareli, ki so več desetletij plačevali v zdravstveno blagajno. Ti se sedaj na sramoto države po pomoč obračajo tudi na pro bono ambulante, namenjene ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Našli smo dve osebni zgodbi, ki sta žrtvi novega slovenskega fenomena odstotnosti družinskih zdravnikov. Prispevek Eve Lipovšek.

Številni se v obdobju epidemije zaradi pomanjkanja osebnih zdravnikov obračajo na pro bono ambulante, namenjene predvsem beguncem in brezdomcem

V Sloveniji je kar 131.000 zavarovanih ljudi brez osebnega zdravnika. Med njimi so tudi ostareli, ki so več desetletij plačevali v zdravstveno blagajno. Ti se zdaj na sramoto države po pomoč obračajo tudi na pro bono ambulante, namenjene ljudem brez zdravstvenega zavarovanja, predvsem beguncem in brezdomcem.

Našli smo zgodbi dveh oseb, ki sta žrtvi novega slovenskega fenomena odsotnosti družinskih zdravnikov. Stara slabost jugoslovanskega sistema, ki je izbruhnila v tem epidemičnem času, (za)pušča najranljivejše v dušnih stiskah.

"Stara sem 86 let, po poklicu sem zdravnica. Oktobra so mi iz ZD Bežigrad sporočili, da si moram zaradi odhoda osebne zdravnice poiskati novega zdravnika. A objave o razpoložljivosti na spletu se ne ujemajo s stvarnostjo." – Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije

Prošnje je poslala v vse zdravstvene domove v Ljubljani. Med drugim je njena prošnja za osebnega zdravnika končala v pro bono ambulanti za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja. Ironično glede na dejstvo, da je to ambulanto soustanovila.

"Bila sem počaščena, da se zdravim pri kolegih, ki delajo tam kot prostovoljci. Moje spoštovanje do njih je res globoko. Ampak po drugi strani pa sem plačevala zdravstveno zavarovanje točno 60 let. Da končam v zdravstveni ambulanti za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja in tako rekoč odžrem prostor nekomu, ki tega res nima, se mi zdi na neki način nekorektno do družbe."

Zanimanje za nameščanje toplotnih črpalk zaradi okoljske sprejemljivosti, prihrankov in energetske učinkovitosti narašča. Zunanje enote pa lahko povzročajo čezmeren hrup in vibracije, ki jih najbolj občutijo sosedje v strnjenih naseljih. S tako težavo se srečujejo tudi sosedje hotela Best Western v Kranjski Gori. Občine s prostorskimi načrti ne urejajo nameščanja toplotnih črpalk, država nima sistemske ureditve. Prijave na inšpekcije, pogovori s sosedi, skupno iskanje rešitev, možnosti za premestitev ali celo zasebne tožbe so tako poti, ki zaradi ohlapne zakonodaje ostanejo prizadetim.

Zunanje enote lahko povzročajo čezmeren hrup in vibracije, najbolj pa jih občutijo sosedje v strnjenih naseljih. Tako je na primer v Kranjski Gori.

Zanimanje za nameščanje toplotnih črpalk zaradi okoljske sprejemljivosti, prihrankov in energetske učinkovitosti se povečuje. Zunanje enote pa lahko povzročajo čezmeren hrup in vibracije, ki jih najbolj občutijo sosedje v strnjenih naseljih. S tako težavo se srečujejo tudi sosedje hotela Best Western v Kranjski Gori. Občine s prostorskimi načrti ne urejajo nameščanja toplotnih črpalk, država nima sistemske ureditve. Prijave na inšpekcije, pogovori s sosedi, skupno iskanje rešitev, možnosti za premestitev ali celo zasebne tožbe so tako poti, ki zaradi ohlapne zakonodaje ostanejo prizadetim.

"Z misijami, ki motijo okolje, naj si bo to smrad, hrup ali vibracije, se na inšpektoratu srečujemo dokaj pogosto. Žal pa na te pojave, ki prebivalce izjemno moti, sploh pri preživljanju prostega časa in počitka, nimamo veliko vpliva, če ne gre za bistveno presežene vrednosti. Pa še v tem primeru se s tem ukvarja okoljska inšpekcija. Največkrat gre tudi v takšnih primerih za potrebo po zasebnemu dokazovanju motenj, ki jih mora občan dokazovati v zasebni tožbi." – Gregor Jarkovič, vodja skupne občinske uprave na Jesenicah

"Neue Werte, call me Mr. Umfrage!"*

*Dodana vrednost, lahko mi rečeš gospod Anketa!

Dolgoletni generalni sekretar finančnega ministrstva, predvsem pa tesen sodelavec Sebastiana Kurza, Thomas Schmidt se je takole pošalil v sporočilu, ki ga je 16. avgusta 2017 poslal Sebastianu Kurzu, takrat še zunanjemu ministru. Že dva meseca pozneje sta bila lahko gospod Anketa in najmlajši kancler v zgodovini Avstrije zadovoljna. Strateški načrt z delovnim naslovom Projekt BallhausPlatz je uspel.

6. oktobra lani, ko se je takratni avstrijski kancler mudil na vrhu voditeljev Evropske unije in Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju, je na Dunaju potekala obsežna preiskava, med drugim kanclerjevega urada, sedeža Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), prostorov ministrstva za finance. Zadeva: sum zlorabe državnih sredstev za časopisno oglaševanje. In prirejanje javnomnenjskih anket.

Na Dunaju je bila Maja Ava Žiberna.

6. oktobra 2021 je na Dunaju potekala obsežna preiskava. Zadeva: sum zlorabe državnih sredstev za časopisno oglaševanje. Vpleteni: takratni kancler Sebastian Kurz

"Neue Werte, call me Mr. Umfrage!"*

*Dodana vrednost, lahko mi rečeš gospod Anketa!

Dolgoletni generalni sekretar finančnega ministrstva, predvsem pa tesen sodelavec Sebastiana Kurza, Thomas Schmidt se je takole pošalil v sporočilu, ki ga je 16. avgusta 2017 poslal Sebastianu Kurzu, takrat še zunanjemu ministru. Že dva meseca pozneje sta bila lahko gospod Anketa in najmlajši kancler v zgodovini Avstrije zadovoljna. Strateški načrt z delovnim naslovom Projekt BallhausPlatz je uspel.

6. oktobra lani, ko se je takratni avstrijski kancler mudil na vrhu voditeljev Evropske unije in Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju, je na Dunaju potekala obsežna preiskava, med drugim kanclerjevega urada, sedeža Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), prostorov ministrstva za finance. Zadeva: sum zlorabe državnih sredstev za časopisno oglaševanje. In prirejanje javnomnenjskih anket.

"Politika oglaševanja in konkretna korupcijska afera je povzročila zelo velik dvom javnosti v medije in novinarstvo pa tudi v neodvisnost novinarstva v odnosu do vladajočih. To je res slaba diagnoza in velika skepa je pravzaprav evfemizem za rezultate, ki smo jih pridobili s to raziskavo. Prevladujoče mnenje v javnosti je, da je novinarstvo na prodaj. To je seveda grozljivo in zadeva vse tiste novinarje in medijske hiše, ki se trudijo pošteno opravljati svoj poklic v službi demokracije. Seveda so v novinarstvu tudi posamezne črne ovce, ki ravnajo sporno, ampak zaradi netransparentnega trošenja javnega denarja slaba luč pade na vse." - Andy Kaltenbrunner, direktor inštituta Medienhaus Wien

Pred približno mesecem so poslanci s tesno večino sprejeli težko pričakovani Zakon o dolgotrajni oskrbi. Nanj smo čakali 20 let, a vprašanja o učinkovitosti zakona in o tem, ali bo področje dolgotrajne oskrbe zdaj ustrezno sistemsko urejeno, ostajajo odprta. Predvsem zato, ker zakon nima predvidenega vzdržnega dolgoročnega financiranja, pa tudi številna merila za upravičenost do storitev bo treba še doreči, zagotoviti kader za obseg storitev, ki ga predvideva, in tako naprej. Kaj dejansko prinaša Zakon o dolgotrajni oskrbi? Bo dovolj denarja za vse potrebe, povezane z dolgotrajno oskrbo, sploh ker naj bi finančne rešitve našla neka druga vlada v bližnji prihodnosti?

O vsem tem so se kmalu po sprejetju zakona voditeljica Alenka Terlep in njeni sogovorniki pogovarjali v Studiu ob 17.00 na našem Prvem programu.

O nedorečenostih novega stebra socialne varnosti

Pred približno mesecem so poslanci s tesno večino sprejeli težko pričakovani Zakon o dolgotrajni oskrbi. Nanj smo čakali 20 let, a vprašanja o učinkovitosti zakona in o tem, ali bo področje dolgotrajne oskrbe zdaj ustrezno sistemsko urejeno, ostajajo odprta. Predvsem zato, ker zakon nima predvidenega vzdržnega dolgoročnega financiranja, pa tudi številna merila za upravičenost do storitev bo treba še doreči, zagotoviti kader za obseg storitev, ki ga predvideva, in tako naprej. Kaj dejansko prinaša Zakon o dolgotrajni oskrbi? Bo dovolj denarja za vse potrebe, povezane z dolgotrajno oskrbo, sploh ker naj bi finančne rešitve našla neka druga vlada v bližnji prihodnosti?

O vsem tem so se kmalu po sprejetju zakona voditeljica Alenka Terlep in njeni sogovorniki pogovarjali v Studiu ob 17.00 na našem Prvem programu. Celotni oddaji lahko prisluhnete TUKAJ.

 

Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Točno pred 20 leti je v ameriško taborišče na Kubi Guantanamo prispelo prvo letalo z ujetniki, ki so jih Američani zajeli v Afganistanu. Tudi po umiku ameriške vojske iz Afganistana taborišče še vedno deluje in še danes so tam brez ustreznih sodnih postopkov zaprti ljudje.

Guantanamo je dokaz tega, kako lahko država popolnoma potepta človekovo dostojanstvo, če za to obstaja političen interes

Pred 20 leti je v ameriško taborišče na Kubi Guantanamo prispelo prvo letalo z ujetniki, ki so jih Američani zajeli v Afganistanu. Tudi po umiku ameriške vojske iz Afganistana taborišče še vedno deluje in še danes so tam brez ustreznih sodnih postopkov zaprti ljudje.

Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija pravi, da taka zloraba prava, kot se dogaja v Guantanamu s strani najmočnejše države na svetu, pomeni poraz civilizacije.

"Pri nekaterih jetnikih je popolnoma jasno opisano, kaj vse se je dogajalo. Številni so bili na robu smrti, enega so morali dvakrat oživljati, ker je skoraj umrl zaradi mučenja v Guantanamu. Imajo hude duševne težave. Izolacija, prikrajšanje spanja, ljudi so priklepali, da so morali stati, da niso mogli spati, uporabljali so elektriko. Gre za grozljive zadeve, ki se enostavno ne bi smele dogajati. Gre za popolno razčlovečenje."

Kot poudarja dr. Vasja Badalič z Inštituta za kriminologijo, je Guantanamo simbol delovanja ameriških oblasti v zadnjih 20 letih.

"Guantanamo je simbol oblasti, ki deluje izven pravnih okvirov, tajno, netransparentno, brez možnosti, da bi bila kaznovana, brez nadzora."

Badalič poudarja, da se je izkazalo, da je mučenje tudi zelo neučinkovito pri pridobivanju informacij. "Celotna vojna proti terorju je šla v smeri uresničevanja ameriških interesov."

Guantanamo je dokaz tega, kako lahko država popolnoma potepta človekovo dostojanstvo, če za to obstaja političen interes, dodaja Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija.

Čas je, da se spet pogledamo v ogledalo, ki nam ga iz meseca v mesec nastavlja varuhinja pravic poslušalk in poslušalcev, gledalk in gledalcev, uporabnic in uporabnikov različnih platform RTV Slovenija Ilinka Todorovski, in potegnemo črto pod njen petletni mandat, saj se sredi januarja poslavlja s tega položaja. Kako uspešna je bila kot most med javnostjo in javnim zavodom, med uporabniki in ustvarjalci vsebin RTV Slovenija, pa več v pogovoru z Luko Hvalcem.

Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski o mostu med javnostjo in javnim zavodom ter med uporabniki in ustvarjalci vsebin

Čas je, da se spet pogledamo v ogledalo, ki nam ga iz meseca v mesec nastavlja varuhinja pravic poslušalk in poslušalcev, gledalk in gledalcev, uporabnic in uporabnikov različnih platform RTV Slovenija Ilinka Todorovski, in potegnemo črto pod njen petletni mandat, saj se sredi januarja poslavlja s tega položaja. Kako uspešna je bila kot most med javnostjo in javnim zavodom, med uporabniki in ustvarjalci vsebin RTV Slovenija?

"Vsi mediji po svetu se vrtimo v istih krogih. Seveda, stvari ne moreš zamolčati in ne moreš vedno vztrajati pri svojem prav, ne moreš biti samo v svojem mehurčku. In morda smo kdaj tukaj naredili tudi kakšno napako. Ko smo zaprli vrata dvomom, strahovom in različnim glasovom. /.../ Po drugi strani pa včasih iz odzivov, ki jih prejemam, dobim občutek, da so ljudje slabo medijsko pismeni, težko razlikujejo dejstva, lažne novice in dezinformacije."

Kako izboljšati kakovost življenja lokalnih prebivalcev in obenem promovirati zdravstvo ozemlja, so se spraševali prebivalci obeh Goric, slovenske in italijanske. In tako se je pred štirimi leti rodil petletni projekt Interreg Salute Zdravstvo, s katerim z iskanjem sinergij med slovenskim in italijanskim zdravstvenim sistemom prihajajo do številnih primerov izmenjavanja izkušenj, počasi pa upajo, da tudi pacientov čez mejo. Poudarki poskusnega projekta so usmerjeni v enoten sistem naročanja, zgodnjega prepoznavanja motenj avtističnega spektra, fiziološke nosečnosti, obravnave mladih s težavami v duševnem zdravju in socialnega vključevanja po najnaprednejših evropskih modelih.

Čezmejni projekt Interreg Zdravstvo ima predvsem en namen - izboljšati zdravstvene storitve v Novi Gorici in Gorici ter omogočiti izmenjavo izkušenj, z upanjem, da se bodo izmenjevali tudi pacienti

Kako izboljšati kakovost življenja lokalnih prebivalcev in obenem promovirati zdravstvo ozemlja, so se spraševali prebivalci obeh Goric, slovenske in italijanske. In tako se je pred štirimi leti rodil petletni projekt Interreg Salute Zdravstvo, s katerim z iskanjem sinergij med slovenskim in italijanskim zdravstvenim sistemom prihajajo do številnih primerov izmenjavanja izkušenj, počasi pa upajo, da tudi pacientov čez mejo. Poudarki poskusnega projekta so usmerjeni v enoten sistem naročanja, zgodnjega prepoznavanja motenj avtističnega spektra, fiziološke nosečnosti, obravnave mladih s težavami v duševnem zdravju in socialnega vključevanja po najnaprednejših evropskih modelih. 

Logopedinja Nikol Križmančič, Stara Gora Edina Kovač Cvetko, vodja stanovanjske skupine za mlade Nova Gorica Tomaž Konrad, vršilec dolžnosti direktorja Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje dr. Alenka Zavrtanik Čelan, predstojnica ginekološkega oddelka SB dr. Franca Derganca

Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.