Vroči mikrofon

V Vročem mikrofonu tokrat o napovedanih podražitvah energentov. Zelo odmevna je bila napoved največjega slovenskega trgovca z energenti Petrola, da bo prvega decembra občutno dvignil cene električne energije in zemeljskega plina. Temu naj bi sledili tudi drugi ponudniki energentov na slovenskem trgu. Obenem se na maloprodajnem trgu že odražajo tudi naraščajoče cene surove nafte na borzah. V Sloveniji je cena dizelskega goriva na bencinskih servisih ob avtocestah z 1,490 evra za liter ali več dosegla najvišjo raven. Je Slovenija res na varni strani, kot je bilo slišati pretekli teden, in ali je rešitev zamenjava dobavitelja električne energije? Z dr. Nevenko Hrovatin z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani se je pogovarjal Rok Kužel.

Je Slovenija pri zvišanju cen energentov res na varni strani, kot je bilo slišati pretekli teden, in ali je rešitev zamenjava dobavitelja električne energije?

Največji slovenski trgovec z energenti Petrol je napovedal, da bo prvega decembra občutno dvignil cene električne energije in zemeljskega plina. Temu naj bi sledili tudi drugi ponudniki energentov na slovenskem trgu. Obenem se na maloprodajnem trgu že kažejo tudi naraščajoče cene surove nafte na borzah. V Sloveniji je cena dizelskega goriva na bencinskih servisih ob avtocestah z 1,490 evra za liter ali več dosegla najvišjo raven. Dr. Nevenka Hrovatin z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani:

"Gre za to, da imamo nekoliko nenavadno okrevanje po zadnji zdrastveni krizi, in sicer zato, ker je to okrevanje hitrejše. Običajno se pri krizah pričakuje, da globlje ko so, dlje časa traja okrevanje. Mi smo imeli precejšen upadec gospodarske rasti, vendar naj bi že v koncu letošnjega leta prišli na predkrizno raven za gospodarsko dejavnost."

Vzrok za to so bile tudi prekinitve dobavnih verig, proizvodnja ni mogla več slediti povpraševanju, tudi cene ladijskega transporta so se celo povečale za devetkrat. Potem pa je nastopila še energentska kriza. Po mnenju dr. Nevenke Hrovatin so vzroki predvsem geopolitični, zelo hitro okrevanje Kitajske, ki je naročila svojim državnim podjetjem, da morajo za vsako ceno priskrbeti energijo, zato gre utekočinjen naftni plin iz Amerike na Kitajsko in ne prihaja v Evropo, vzrok pa je tudi izsiljevanje Rusije, ki zaradi svojih interesov omejuje dobavo: "Slovenija zagotovo ne more biti povsem na varni strani. Mi se zdaj še nismo spopadli s takim povečanjem cen, kot so se druge države. Vendar smo pa vpeti v evropske in globalne energetske trge in če bi takšne razmere trajale dlje časa, bi se zagotovo zgodil udar tudi pri nas."

"Zdaj ko imamo liberaliziran trg, se pojavi tudi vprašanje, ali prodajalci, distributerji izkoriščajo to priložnost tudi za to, da povečujejo svoje marže in da se cene povečujejo bolj, kot bi se sicer, če bi država to nadzorovala z nekim modelom."

Na Fakulteti za socialno raziskujejo etične dileme socialnih delavk in delavcev v domovih za starejše med epidemijo, ki je del širšega projekta na temo dolgotrajne oskrbe ljudi z demenco. Nosilka raziskave izredna profesorica doktorica Jana Mali, s katero se je pogovarjal Gorazd Rečnik, pravi, da raziskava kaže, da so socialne delavke, tako kot stanovalke in stanovalci, med epidemijo spregledane.

O etičnih dilemah v domovih za starejše med epidemijo z dr. Jano Mali

Na Fakulteti za socialno delo raziskujejo etične dileme socialnih delavk in delavcev v domovih za starejše med epidemijo, ki je del širšega projekta na temo dolgotrajne oskrbe ljudi z demenco. Nosilka raziskave, izredna profesorica doktorica Jana Mali, pravi, da raziskava kaže, da so socialne delavke, tako kot stanovalke in stanovalci, med epidemijo spregledane: "Ukrepi, ki jih je narekovala država, ki so jih v domovih morali spoštovati, so bili postavljeni tako, da je bil povsem spregledan in neslišan glas stanovalcev. Ni bila upoštevana njihova avtonomija življenja v domu. Nenadoma so začeli veljati ukrepi, ki so povsem prezrli to, da gre za življenjsko okolje ljudi. Zato so ukrepi vzbujali strah, bili so nerazumljivi za stanovalce in jih je bilo težko vzpostaviti."

"Rezultati kažejo, da se bodo razmere, ki so bile v domovih pred epidemijo, v smislu kakovosti življenja zelo počasi vzpostavljale nazaj. Spomin na prekinitev, socialno izolacijo, neke nujne, tudi nerazumljive ukrepe je še tako živ, da se bodo posledice verjetno čutile še dolgo."

Zelo travmatične so bile tudi izkušnje, ko so stanovalci zaradi covida-19 umirali: "Zelo veliko je bilo res travmatičnih doživetij, za katere pa je očitno, da jih bo treba reševati. Ti ljudje bi zdaj potrebovali veliko podpore, pomoči, pogovora o teh temah, prav tako kot zaposleni. Te stiske se niso reševale. To lahko pušča dolgoročne posledice." Strah pred osamljenostjo pa pogosto večji kot pred samo boleznijo zaradi katere so bili ukrepi sprejeti: "Takšni razsežnosti osamljenosti, kot se kaže zdaj kot posledica epidemije, še nismo bili priča. Zdaj smo v obdobju nove epidemije, epidemije osamljenosti starejših."

Ljudje s starostnimi težavami, predvsem pa ljudje z demenco, močno potrebujejo dotik, da vedo, da imajo nekoga ob sebi. Ob odsotnosti stikov je pri številnih bolezen pogosto zelo hitro napredovala. Tudi sorodniki so težko sprejemali ukrepe in jih razumeli.

"Ta občutek, da niso bili zraven, da niso bili prisotni, da niso mogli pomagati, je bil tudi za sorodnike izredno obremenjujoč."

Prakse v domovih so bile različne. V nekaterih, ki so prepoznavali pomen vlaganja v človeške odnose že pred epidemijo, so sorodnikom omogočali stik z umirajočimi: "V domovih, kjer so prepoznali, da je pomembno vlagati v človeške odnose že prej, so ta čut za človeka ohranjali tudi med epidemijo." Nekateri domovi so cone vzpostavljali celo zunaj domov.

"V telovadnicah osnovnih šol. To so povsem neprimerni pogoji z vidika bivanja, življenja ljudi v domu. To niso bili življenjski pogoji, to so bile neke izredne razmere, ki so jih zaposleni vzpostavljali, da bi ohranjali življenja stanovalcev. Vsi zaposleni so delali vse. Ti bivalni pogoji, kot je bilo opisano, so bili na ravni razmer v domovih po koncu druge svetovne vojne, ko smo še govorili, da imamo hiralnice. Kar zadeva bivalne razmere in pogoje, seveda je bila strokovna oskrba na veliko višji ravni. Tudi počutje stanovalcev je bilo na izredno nizki ravni."

Socialne delavke so med raziskavo govorile o tem, da ponekod vodijo evidence cepljenih stanovalcev: "Celo prepričevale naj bi stanovalce, da se morajo cepiti. To so nesprejemljive zahteve, ne samo za socialne delavke. Res se moramo vprašati, kako z navodili, ki jih prejemajo, vodstva domov ravnajo in kaj zahtevajo od svojih zaposlenih. Socialne delavke imajo nešteto vlog. Dodajati nove vloge, ki so vezane na epidemijo, nove evidence, birokratske naloge, ki močno posegajo tudi v etična načela socialnega dela, je povsem nesprejemljivo. Zahtevajo nadzorno funkcijo. Socialne delavke niso policaji, one pomagajo ljudem, da lahko v nekem novem življenjskem okolju zaživijo. In to ne na način, da jih prepričujejo o cepljenju, da spremljajo s seznami, kdo je cepljen in kdo ne, da ljudi ločijo na dobre in slabe. To je povsem neetično za vse poklice v vlogi pomoči, še posebej pa za socialno delo, ki si prizadeva za enakost med ljudmi in pogoje, da bodo vsi dobili enake življenjske pogoje. Te zadeve so izredno problematične." Med epidemijo se je torej izkazalo, da samo institucionalna smer ni prava smer oskrbe.

"V skupnosti lahko razvijemo primernejše oblike oskrbe, kot je samo institucionalna. Potrebujemo tudi institucije za starejše, vendar naložbe samo v graditev domov bodo zgrešene. Razmišljati moramo o tem, da se oskrba začne intenzivno razvijati v skupnosti, v okoljih, kjer ljudje živijo."

Izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, napadi, žalitve in grožnje so nedopustni. STA drvi proti stečaju, ker je vlada prenehala financirati njeno javno službo. Zaposleni, novinarska skupnost in medijski strokovnjaki opozarjajo, da so razmere alarmantne, zaskrbljena in ogorčena je tudi mednarodna javnost, ki ugotavlja, da ima Slovenija vse večje težave z medijsko svobodo. VSI SMO STA!

Zaposleni, novinarska skupnost in medijski strokovnjaki opozarjajo, da so razmere alarmantne, zaskrbljena in ogorčena je tudi mednarodna javnost

"Slovenska tiskovna agencija ta hip drvi proti prepadu, kar je povsem nepotrebno. Po tej poti gre tudi RTV, le da je morda ta prepad nekoliko bolj oddaljen, a slej ali prej se bo tudi javna radiotelevizija srečala s podobnimi težavami kot STA."

To grozljivo ugotovitev nam je pred dnevi povedal član zagovorniške ekipe Evropskega centra za svobodo tiska in medijev Laurens Hueting, ko je bil na delovnem obisku v Sloveniji.

Slovenija ima vse večje težave z medijsko svobodo. Grožnje, napadi na medije in novinarje,  finančno izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije so nedopustni. STA je tik pred stečajem, ker je vlada januarja 2021 prenehala financirati njeno javno službo. Financiranje opravljanja javne službe STA pa je zakonska obveznost vlade, ki predstavlja Republiko Slovenijo, ustanoviteljico agencije, tako določa zakon o STA, o tem govori tudi sedmi protikoronski zakon, ki določa, da mora država agenciji izplačati mesečno nadomestilo ne glede na to, ali je sklenjena pogodba o financiranju. Pogajanja o pogodbi glede letošnjega financiranja STA z Ukomom (Uradom vlade za komuniciranje) so bila namreč neuspešna.

Gregor Mlakar, ki je bil kot predstavnik zaposlenih pred kratkim izvoljen za člana nadzornega sveta STA, je dopisnik Slovenske tiskovne agencije iz Maribora. Na kratko je predstavil svoj delovni teden: "Dopisniško delo je zelo razgibano, spoznati se moramo na marsikaj, na več tematik v enem samem dnevu, od težav v poslovanju kakšnega podjetja, zakaj Ptujčani tako dolgo čakajo na urgentni center, pokrivamo umetniške festivale, športne dogodke, ne boste verjeli, celo obiske vlade po regijah spremljamo, čeprav menda že deset mesecev ne opravljamo javnega servisa. Ker je naših kolegov v centralni redakciji zaradi težav iz tedna v teden manj, priskočimo dopisniki na pomoč tudi s temami, ki so nacionalne, zato se te dni ukvarjam s podražitvijo energentov in iščem odzive večjih slovenskih podjetij o posledicah teh podražitev. Danes me v Lenartu čaka še razvojna konferenca za Podravje, jutri dopoldne bom preživel na sodišču ... Poleg vsega tega pa mi veliko časa vzame tudi boj za preživetje STA."

Gregor Mlakar, ki je že 23 let novinar Slovenske tiskovne agencije, o tem, kako se je v pogodbi, ki jo je uprava STA zavrnila, ocenjevalo agencijo in novinarsko delo:

"V tej pogodbi je bila STA obravnavana kot nekakšno proizvodno podjetje, vsaka naša novica pa se je vrednotila kot liter mleka ali kilogram krompirja."

Delegacija partnerjev Pobude za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev, ki vključuje več uglednih mednarodnih medijskih organizacij, je bila prejšnji teden že na svoji drugi misiji v Sloveniji. Člani delegacije (Mogens Blicher Bjerregård, Jamie Wiseman, Laurens Hueting) so povedali, da so se medijske razmere, ki so jih pri nas prvič spoznavali in analizirali maja in junija letos, še poslabšale. Konec junija so v svojem poročilu napisali, da slovenska vlada sistematično spodkopava neodvisne, kritične medije, da je javna razprava zaradi žalitev in napadov na medije in novinarje strupena, zaznali so težnjo po prevzemu večjega nadzora nad Slovensko tiskovno agencijo in javno radiotelevizijo. Pri tem vlada uporablja pravne in administrativne pritiske, zlonamerne napade, tudi osebne, ki so namenjeni rušenju integritete in neodvisnosti teh medijev, so še ocenili v poročilu. Ugotovili so, da ima Slovenija velike težave z medijsko svobodo.

Pomemben partner Pobude za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev je tudi Mednarodni inštitut za tisk s sedežem na Dunaju. Član njihove zagovorniške ekipe Jamie Wiseman razlaga, da je to, kar se dogaja s Slovensko tiskovno agencijo, zelo resno, saj agenciji grozi stečaj.

"Zaposleni na STA so pod velikimi pritiski , kar povzroča zaskrbljenost, negotovost, depresije. Opaziti ni nobenega napredka, kar je veliko razočaranje."

Pritiski na medije in novinarje na Madžarskem in Poljskem so zelo ogrozili neodvisno novinarstvo, pojasnjuje Wiseman, ki meni, da se Unija in Komisija na ta nedopustna dogajanja nista ustrezno in dovolj hitro odzivali, zato se v zadnjem času porajajo številne ideje, med njimi je tudi pobuda za ustanovitev sklada za nujne medijske primere: "Ko je ogroženo profesionalno novinarstvo, bi se mediju, ki se znajde v takšnih težavah, v kakršnih je zdaj STA, pomagalo z denarjem iz tega sklada, kar bi bil rešilni jopič, ki bi medij obdržal nad gladino, dokler se ne bi vzpostavil stabilen vir financiranja."

Vse te ideje so seveda uresničljive šele nekje daleč v prihodnosti. Za reševanje STA pa ni več veliko časa, saj v bistvu govorimo o dnevih, tednih, morda mesecu ali dveh. Ravno danes, 13. oktobra 2021, je sodišče opravilo glavno obravnavo v tožbi STA proti državi, odločitev pa bo predvidoma znana čez mesec in pol. "Danes je dan, ko se je mogoče le začel odvijati klobčič pravne zagate, ali nam je vlada dolžna plačati nadomestilo za opravljanje javne službe," je novico komentirala novinarka STA Alenka Potočnik, ki je tudi predsednica Sindikata novinarjev Slovenije.

"Če bo po odločitvi sodišča vladna stran vložila tožbo, bi to zadevo še podaljšalo tja do začetka prihodnjega leta ali še dlje, takrat bo morda za STA že prepozno."

"Pravice do obveščenosti, ki je temeljna človekova pravica, ne moremo uresničevati brez kakovostnih in neodvisnih javnih medijev, ki bi jih morali krepiti, nikakor pa ne šibiti ali celo odpravljati," poudarja Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC je tudi soustanovitelj Pravne mreže za varstvo demokracije):

"Javni mediji držijo družbi in oblasti ogledalo. Če vladi podoba v ogledalu ni všeč, naj ne razbije ogledala, ampak naj se vpraša, kaj bi morala spremeniti v svojem delovanju."

"Kar se dogaja v slovenskem medijskem prostoru, zahteva hitre odzive, akcijo, besede niso dovolj," je prepričan Mogens Blicher Bjerregård, predsednik Evropske zveze novinarjev (EFJ), ki še dodaja, da bi morala Evropska komisija, ta napoveduje tudi zakon o medijski svobodi, spodbujati spremembe, ki so nujne, imeti mehanizme, s katerimi bi zagotovila medijski pluralizem, finančno podporo medijem in načine, s katerimi bi preprečila nesprejemljive težnje po prevzemanju nadzora nad mediji.

"Žal mi je, da se s sredstvi iz velikega evropskega sklada za okrevanje ne pomaga tudi medijem, ta denar države usmerjajo v vse drugo, le v medije ne."

Bjerregård sporoča vladam, ki imajo pretirane medijske apetite, da ne potrebujemo voditeljev držav, ki bi novinarjem in medijem govorili, kako moramo opravljati svoje delo, potrebujemo voditelje držav, ki neodvisne medije in novinarje ščitijo in jih podpirajo, je odločen predsednik EFJ.

"Od voditelja države pričakujemo nekaj zelo preprostega. Le to naj reče, da podpira medijsko svobodo, neodvisnost in varnost novinarjev, od njega pričakujemo še, da tej zavezi sledi."

"Slovenska javnost se mora zavedati pomena svobode medijev in tega, kaj bi smrt Slovenske tiskovne agencije in popolna podreditev RTV Slovenija eni politični opciji pomenili za našo mlado demokracijo," opozarja novinar STA Gregor Mlakar.

"Pred letom in pol se nam je marsikaj zdelo samoumevno, zdaj pa se začenjamo počasi zavedati, da je boj za svobodo in človekove pravice naša stalnica. Ne bom vrgel puške v koruzo, STA mora obstati."

"Še vedno se borimo za obSTAnek", sklene Alenka Potočnik:

"Vladi sporočam, da smo trideset let znali opravljati novinarsko agencijsko delo in izpolnjevati svoje poslanstvo, to še vedno znamo in to delamo, čeprav nas je zaradi finančnega izčrpavanja vse manj. Kolektiv STA, ki upa, da bo rešitev kmalu na mizi, se ne namerava vdati, upa. Škarje in platno sta v rokah Ukoma in vlade, ki to zadevo lahko rešita zelo hitro, če je v njunem interesu, da STA obstane in še naprej opravlja svojo pomembno javno službo."

Alenka Potočnik se slovenski javnosti zahvaljuje za dozdajšnjo podporo, ne le finančno, tudi moralno. Vse, ki bi radi še naprej neodvisni STA pomagali preživeti s svojimi donacijami, pa obvešča, da je transakcijski račun za nakazila še vedno odprt.

Vsi smo, ste, so, sva, sta STA.

Zakaj kljub vsem rdečim alarmom, ki jih človeštvu pošilja planet, pridobivanje in uporaba fosilnih goriv ne upadata? Zakaj vedno pogostejši vročinski valovi, ujeme, neurja kljub svoji moči nimajo moči zaustaviti korporacij, ki nadaljujejo izkoriščanje planeta, in zakaj je gospodarstvo še vedno tako zelo odvisno od fosilnih goriv? Vrag je odnesel šalo, sedanje okoliščine pa so tako ekstremne, da je treba resno premisliti o taktikah boja proti podnebnim spremembam, je prepričan švedski okoljski aktivist in profesor na Oddelku za človeško geografijo Univerze v Lundu Andreas Malm, gost tokratnega vročega mikrofona.

Gost oddaje je švedski okoljski aktivist in profesor na Oddelku za človeško geografijo Univerze v Lundu Andreas Malm

Zakaj kljub vsem rdečim alarmom, ki jih človeštvu pošilja planet, pridobivanje in uporaba fosilnih goriv ne upadata? Zakaj vse pogostejši vročinski valovi, ujme, neurja kljub svoji moči nimajo moči ustaviti korporacij, ki nadaljujejo izkoriščanje planeta, in zakaj je gospodarstvo še vedno tako zelo odvisno od fosilnih goriv?

Vrag je odnesel šalo, zdajšnje okoliščine pa so tako ekstremne, da je treba resno premisliti o taktikah boja proti podnebnim spremembam, je prepričan švedski okoljski aktivist in profesor na Oddelku za človeško geografijo Univerze v Lundu Andreas Malm.

"Imeli bomo vse višje temperature ter vse daljše, intenzivnejše in pogostejše vročinske valove. Vse to, kar se nam dogaja zdaj, je samo začetek. Mislim, da bi morala podnebna gibanja izkoristiti vse pravne vzvode proti naftnim in plinskim družbam, pa tudi proti vladam, ki se niso odzvale. To je ena izmed številnih taktik, ki bi jih morali uporabiti."

Ta mesec se končuje obsežen, kar 5 let trajajoč projekt z naslovom "Le z drugimi smo" - namenjen krepitvi socialnih in državljanskih kompetenc naših šolnikov pri integraciji priseljencev. Na vseh stopnjah vzgojno-izobraževalnega procesa, od vrtcev do visokih šol, po zaslugi tega projekta zdaj lahko preštejemo 10.208 dodatno usposobljenih prosvetnih delavcev, tako v Sloveniji kot zamejstvu. Tudi ostale številke so impozantne: sodelujoči predavatelji so obiskali več kot 100 krajev. Pripravili so 442 brezplačnih seminarjev, ki so trajali po 16 šolskih ur. Na zadnji konferenci v prostorih Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU je bil tudi Damjan Zorc.

Zaradi tega projekta zdaj lahko preštejemo 10.208 dodatno usposobljenih prosvetnih delavcev tako v Sloveniji kot zamejstvu

Konec septembra se je končal obsežen, kar pet let trajajoč projekt z naslovom Le z drugimi smo, namenjen krepitvi socialnih in državljanskih kompetenc naših šolnikov pri integraciji priseljencev. Na vseh stopnjah vzgojno-izobraževalnega procesa, od vrtcev do visokih šol, zaradi tega projekta zdaj lahko preštejemo 10.208 dodatno usposobljenih prosvetnih delavcev tako v Sloveniji kot zamejstvu. Tudi druge številke so dih jemajoče: sodelujoči predavatelji so obiskali več kot sto krajev. Pripravili so 442 brezplačnih seminarjev, ki so trajali po 16 šolskih ur. Na zadnji konferenci v prostorih Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU je bil tudi Damjan Zorc.

"Način razmišljanja, da nimamo priseljencev, je napačen. Vsi ljudje smo potencialni selivci. Lahko smo priseljenci ali izseljenci, bodoči ali pretekli. Vse je odvisno od tega, v katerem kontekstu govorimo." - prof. Marina Lukšič Hacin

 

Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije. 

Zakaj se za vsako dnevno novico, ki pride z Balkana, skriva globlji pomen? V kakšnih razmerah je demokracija na Balkanu? Kako zelo nevarne so ideje o tako imenovanem Srbskem svetu? Zakaj si v Bosni in Hercegovini v resnici ne želijo reform volilnega sistema? In kakšno vlogo na Balkanu ima ta hip Slovenija?

Vroči mikrofon na Valu 202 ob Vrhu Evropske unije in Zahodnega Balkana.

Gost je politolog in politični analitik Jasmin Mujanović.

Oddajo je pripravil Gašper Andrinek, bral je Miha Švalj.

Kako zelo nevarne so ideje o "Srbskem svetu"? Zakaj si v Bosni in Hercegovini v resnici ne želijo reform volilnega sistema? In kakšno vlogo imata na Balkanu ta hip Slovenija in Evropska unija? Gost Jasmin Mujanović

Floskula, da je Balkan sod smodnika, je bila že tolikokrat obravnavana iz vseh zornih kotov - a vendarle se zdi, sploh tistim, ki tako imenovano regijo Zahodnega Balkana spremljajo od blizu, da je še kako živa ter da je vžigalna vrvica nenehno prižgana, določeni dogodki in incidenti pa ji dolžino do soda smodnika ali podaljšujejo ali skrajšujejo.

Na Brdu pri Kranju poteka Vrh Evropske unije in Zahodnega Balkana, kjer pa je dogajanje vse prej kot mirno. Političnim analitik Jasmin Mujanović tako profesionalno kot akademsko spremlja politiko, družbo in razvoj demokracije na Zahodnem Balkanu.

Še posebej je zaskrbljen zaradi ideje "Srbskega sveta", za katerega pravi, da ni nič drugačna od ideje "Velike Srbije". Na te ideje bi se morali nujno odzvati in jih zatreti v kali. Za Bosno in Hercegovino pravi, da je zasužnjena v svoj ustavni sistem, ki je osnovan na ideologiji segregacije in apartheida. Sam ne verjame več v proces evropske širitve na območju Zahodnega Balkana.

V petek bosta za zaposlene v javni upravi, če bodo želeli v službo, ostali le dve možnosti: P ali C in nič več T. Če se ob poseganju v temeljne svoboščine zaradi javnega zdravja promovira cepljenje, ne govori pa se tudi o temah, kot so morebitni neželeni učinki, lahko brez postavitve v kontekst pride tudi do zelo nenavadnih razlag. Vprašanja glede neželenih učinkov cepiv smo zastavili predstavnici Ministrstva za zdravje Maji Jurjevec in dr. Nadji Šinkovec Zorko s centra za nalezljive bolezni NIJZ. Kakšni so in koliko jih je? Preverili smo tudi, kako na sistem prijavljanja neželenih učinkov po cepljenju gledajo ljudje, ki so jih doživeli.

Na vprašanja odgovarjata predstavnica Ministrstva za zdravje Maja Jurjevec in dr. Nadja Šinkovec Zorko s centra za nalezljive bolezni NIJZ

V petek bosta za zaposlene v javni upravi, če bodo želeli v službo, ostali le dve možnosti: P ali C in nič več T. Če se ob poseganju v temeljne svoboščine zaradi javnega zdravja promovira cepljenje, ne govori pa se tudi o temah, kot so morebitni neželeni učinki, lahko brez postavitve v kontekst pride tudi do zelo nenavadnih razlag.

Vprašanja glede neželenih učinkov cepiv smo zastavili predstavnici Ministrstva za zdravje Maji Jurjevec in dr. Nadji Šinkovec Zorko s centra za nalezljive bolezni NIJZ. Kakšni so in koliko jih je? Preverili smo tudi, kako na sistem prijavljanja neželenih učinkov po cepljenju gledajo ljudje, ki so jih doživeli.

“Minister je na podlagi priporočila posvetovalne skupine za cepljenje sprejel odločitev in začasno umaknil cepljenje s cepivom Janssen do razjasnitve današnjega tragičnega dogodka.” - Maja Jurjevec, Ministrstvo za zdravje

Tini Žalec, ki je med prvimi javno opozorila na smrt v družini po cepljenju, se zdi pomembno, da se začne govoriti tudi o tem.

 

Ker je vprašanj glede neželenih učinkov veliko, bomo pogovor nadaljevali. Prav tako z zgodbami.

Če naše stvarnosti ne bo spet čez noč spremenil kak nov odlok ali pa odločitev Ustavnega sodišča, potem že ta petek na delo ne bodo več smeli necepljeni zaposleni v javni upravi in tisti, ki so bolezen preboleli pred več kot pol leta. Z bolj posrednimi ukrepi je vse večji tudi pritisk za cepljenje otrok in mladostnikov. Toda če res velja, da bo to zimo v stik z virusom prišel prav vsak med nami, zakaj niso tarča obveznega cepljenja predvsem najbolj ogroženi: starostniki in nekateri kronični bolniki? Kaj bo s 3. poživitvenim odmerkom cepljenja po tem, ko ga za splošno rabo ni odobrila pristojna ameriška agencija, in zakaj se prebolevnikom, ki so dokazano bolje zaščiteni od cepljenih, priznava krajši čas trajanja prebolevniškega statusa?

Gostja oddaje je vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar.

Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil

Če naše stvarnosti ne bo spet čez noč spremenil kak nov odlok ali pa odločitev Ustavnega sodišča, potem že ta petek na delo ne bodo več smeli necepljeni zaposleni v javni upravi in tisti, ki so bolezen preboleli pred več kot pol leta. Z bolj posrednimi ukrepi je vse večji tudi pritisk za cepljenje otrok in mladostnikov.

"Splošna populacija se premalo zaveda pomena cepljenja v odrasli dobi; to se kaže v nizkem odstotku cepljenih odraslih proti gripi in klopnemu meningoencefalitisu. Imamo slab odnos do cepljenja, ne le proti covidu-19, kot družba ga moramo spremeniti."

Zakaj niso tarča obveznega cepljenja predvsem najbolj ogroženi: starostniki in nekateri kronični bolniki?

Kaj bo s tretjim poživitvenim odmerkom cepljenja po tem, ko ga za splošno rabo ni odobrila pristojna ameriška agencija?

Zakaj se prebolevnikom, ki so dokazano bolje zaščiteni od cepljenih, priznava krajši čas trajanja prebolevniškega statusa? 

Na vprašanja je odgovarjala vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar.

Poslušajte še:

Mateja Logar o striktnem uvajanju pogoja PCT in cepljenju

Na ulicah danske prestolnice Kobenhavn je čutiti sproščenost z rahlimi znaki previdnosti. Kolesarske steze so kot običajno polne, in v času dopoldneva je v priljubljenih kavarnah in pekarnah precejšnja gneča. Mimoidoči povejo, da so maske že skoraj pozabili, nazadnje so odpravili še tako imenovana zelena potrdila. Na Danskem covid-19 uradno ni več bolezen, ki ogroža družbo.

Kako je Dancem uspelo? Kot smo že večkrat slišali: Imeli so dobre ukrepe, ki so se jih držali, saj so ugotovili, da lahko ukrepajo le kot skupnost.

A kaj pomenijo dobri ukrepi, zakaj so se jih držali, kako so prišli do skupnostnega razmišljanja in zakaj tako zelo zaupajo odločevalcem pri upravljanju z epidemijo?

Na Dansko se je odpravil Gašper Andrinek.

Sogovorniki:

- profesor Andreas Roepstorff, Univerza v Aarhusu, Projekt Hope

- Theis Ehler Molin, Zetland

- Lars Henrik Aagaard, Berlingske

- Alexander Bor, Univerza v Aarhusu, Projekt Hope

- Tomaž Šavli

- Tina Šantl Temkiv, Univerza v Aarhusu

- Seven Foot Frank

Zakaj so razmere na Danskem tako drugačne? Lahko njihov model preprosto skopiramo?

Na ulicah danske prestolnice København je čutiti sproščenost z rahlimi znaki previdnosti. Kolesarske steze so kot običajno polne, in v času dopoldneva je v priljubljenih kavarnah in pekarnah precejšnja gneča. Mimoidoči povejo, da so maske že skoraj pozabili, nazadnje so odpravili še tako imenovana zelena potrdila. Na Danskem covid-19 uradno ni več bolezen, ki ogroža družbo.

Kako je Dancem uspelo? Kot smo že večkrat slišali: Imeli so dobre ukrepe, ki so se jih držali, saj so ugotovili, da lahko ukrepajo le kot skupnost.

A kaj pomenijo dobri ukrepi, zakaj so se jih držali, kako so prišli do skupnostnega razmišljanja in zakaj tako zelo zaupajo odločevalcem pri upravljanju z epidemijo?

Na Dansko se je odpravil Gašper Andrinek.

Priporočamo tudi celoten intervju s profesorjem Andreasom Roepstorffom, ki ga lahko preberete tukaj.

Sogovorniki:

• • profesor Andreas Roepstorff, Univerza v Aarhusu, Projekt Hope
  • Theis Ehler Molin, Zetland
  • Lars Henrik Aagaard, Berlingske
  • Alexander Bor, Univerza v Aarhusu, Projekt Hope
  • Tomaž Šavli
  • Tina Šantl Temkiv, Univerza v Aarhusu
  • Seven Foot Frank

Po desetletjih bolj ali manj močnega prohibicionizma vse več zahodnih državah spreminja svoje politike do konoplje. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu Alexom Rogersom in otroškim nevrologom profesorjem doktorjem Davidom Neubauerjem.

Z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu Alexom Rogersom in otroškim nevrologom prof. dr. Davidom Neubauerjem o rastoči industriji in priložnostih, ki se ponujajo tudi pri nas

Gospodarski potencial pridelave in predelave konoplje je velik. Ustanovitelj ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu in izvršni direktor mednarodne poslovne konference o konoplji Alex Rogers poudari najbolj optimistične projekcije.

"Gre za trg, ki do konca desetletja lahko doseže četrt bilijona dolarjev ali celo več. To je številka z 11 ničlami, torej več kot 200 milijard. Pri tem je gospodarski potencial za Evropo velik. Veliko bodo prinesli že samo davki, da niti ne omenjam vseh poslov, delovnih mest in drugih prispevkov. Gre za industrijo, ki globalno raste in nič je ne more ustaviti."

Po bolj konservativnih ocenah naj bi trg konoplje v Evropski uniji do leta 2028 narastel na 50 milijard evrov, v Sloveniji na 100 milijonov. To bi predstavljalo tudi pomemben nov vir davčnih dohodkov. Alex Rogers je prepričan, da bo konoplja veliko prinesla tudi slovenskemu gospodarstvu: "Lahko bi tudi oživili določene proizvodne obrate in v njih začeli predelovati konopljo, ki bi jo uvažali iz večjih držav. Ni dovolj, da jo le legalizira, Slovenija lahko postane vodilna pri inovacijah in predelovanju konoplje v hrano, gorivo, vlakna, gradbeni material. In kar je najpomembnejše, Slovenija ima znanje in kapacitete, da to izpelje."

"Procesiranje konoplje še zdaleč ni tam, kjer bi lahko bilo, nikjer na svetu. Denimo ponekod v vzhodni Evropi sicer proizvajajo nekaj tekstilnih izdelkov, ni pa recimo gradbenih materialov, ni plastike iz konoplje. Prepoved konoplje pred več kot 80 leti je bila tudi v interesu petrokemične industrije. Konoplja je namreč naravna alternativa sintetičnim izdelkom petrokemične industrije, kot sta najlon in plastika."

Pri nas je s konopljo še vedno povezanih kar nekaj predsodkov in napačnih predstav. Veliko manj jih je v Združenih državah, kjer so, kot pravi Alex Rogers, klinike najprej po večini vodili stari hipiji, ki tega niso počeli najboljše, potem pa se je celotna industrija profesionalizirala. Njegovo kliniko obiskujejo ljudje z različnimi zdravstvenimi težavami: "Povprečna starost je 48 let in zaradi tega niso stigmatizirani. S tem, da nekdo uporablja konopljo, se ne obremenjuje nihče."

Konoplja ima lahko neželene stranske učinke, še posebej ob hkratnem jemanju psihotropnih zdravil, opozarja Rogers, ki je zelo kritičen do politike Evropske unije in Združenih narodov na tem področju, čeprav se v zadnjem obdobju končno dogajajo določeni premiki. Združeni narodi so pred meseci tako umaknili konopljo s seznama najnevarnejših drog, ki nimajo večje medicinske vrednosti. Meni, da bi korak s časom morala narediti tudi Slovenija. Rogers je prepričan, da bi to morali narediti predvsem zaradi človekovih pravic in državljanskih svoboščin.

Kot pravi otroški nevrolog prof. dr. David Neubauer, se na tem področju v Sloveniji v zadnjih letih ni spremenilo nič.

"Bolniki pri nas so prikrajšani za uporabo naravnega izvlečka naravne rastline, ki bi jim verjetno lahko pomagala, ne samo, da bi ublažila neke simptome in znake."