Vroči mikrofon

Cepite se, cepite se, cepite se! je ob svojem obisku Slovenije prejšnji teden ob vsaki priložnosti ponavljal Hans Kluge, direktor regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, ki se je v naši državi mudil na povabilo zdravstvenega ministra na konferenco o iskanju in uvajanju inovativnih rešitev za odporne zdravstvene sisteme. Poziv je ponovil tudi v pogovoru za Val 202 ter poudaril, da je na globalni ravni cilj doseči 40% precepljenost do septembra, 60% do konca leta, 70% pa do sredine prihodnjega leta.

. Z njim se je pogovarjala Maja Ava Žiberna.

Regionalni direktor WHO za Evropo o strategijah za dvig precepljenosti v Evropi predvsem v luči nagovarjanja tistih, ki dvomijo o cepivih in tudi o še vedno odprtih neznankah, povezanih s covidom-19

Cepite se, cepite se, cepite se! je ob svojem obisku Slovenije prejšnji teden ob vsaki priložnosti ponavljal Hans Kluge, direktor regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, ki se je v naši državi mudil na povabilo zdravstvenega ministra na konferenco o iskanju in uvajanju inovativnih rešitev za odporne zdravstvene sisteme. Poziv je ponovil tudi v pogovoru za Val 202 ter poudaril, da je na globalni ravni cilj doseči 40% precepljenost do septembra, 60% do konca leta, 70% pa do sredine prihodnjega leta.

"Smo se česa naučili? Recimo, da vsaj vemo, kaj je treba narediti, hkrati pa morajo politične odločitve temeljiti na znanstvenih dokazih, za to se zavzemamo. Sem pa optimist, ker obstaja pomembna razlika v primerjavi z lanskim letom: na voljo imamo cepivo. Cepiva rešujejo življenja in so varna, zato bi rad prebivalcem Slovenije povedal: Če ste na vrsti za cepljenje, se cepite, tako kot sem se tudi sam pred dvema tednoma, ko sem prejel drugi odmerek."

Človekoljubne organizacije, ki se podrobno ukvarjajo z nadzorom delovanja oblasti mejnih držav Evropske unije, že dolgo opozarjajo na nezakonite načine zavračanja beguncev in migrantov. Pri tako imenovanih "pushbackih" še posebej izstopa Grčija, ki to ves čas vztrajno zanika in trdi, da gre za turško propagando. Obtožb pa je bila deležna tudi Evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex, ki je del svojih sil preusmerila na mejo med Litvo in Belorusijo, kjer so v zadnjih tednih zaznali več nezakonitih prehodov meja. Gre pri tem samo za politično igro Belorusije po zgledu Turčije? Kakšne so razmere beguncev in migrantov na mejah Evropske unije?

Sogovorniki: Vlasta Jeseničnik, Igor Jurič in Marcus Engler.

Avtor: Gašper Andrinek.

Ne glede na to, da je prihodov ljudi, ki iščejo boljše življenje ali bežijo z vojnih območij, veliko manj, se neizprosna politika zavračanja na zunanjih mejah Evropske unije nadaljuje

Človekoljubne organizacije, ki se podrobno ukvarjajo z nadzorom delovanja oblasti mejnih držav Evropske unije, že dolgo opozarjajo na nezakonite načine zavračanja beguncev in migrantov. Pri tako imenovanih "pushbackih" še posebej izstopa Grčija, ki to ves čas vztrajno zanika in trdi, da gre za turško propagando. Obtožb pa je bila deležna tudi Evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex, ki je del svojih sil preusmerila na mejo med Litvo in Belorusijo, kjer so v zadnjih tednih zaznali več nezakonitih prehodov meja. Gre pri tem samo za politično igro Belorusije po zgledu Turčije? Kakšne so razmere beguncev in migrantov na mejah Evropske unije?

Sogovorniki: Vlasta Jeseničnik, Igor Jurič in Marcus Engler.

Z novinarko nizozemske javne radiotelevije NOS Kysio Hekster smo se pogovarjali o ozadju nedavnega strelskega napada na preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki je poročal o številnih odmevnih zločinih in za zapahe spravil kar nekaj šefov kriminalnih združb. Pa tudi o stanju novinarstva v njihovi državi in o tem, zakaj jih pri poročanju s terena vse pogosteje varujejo varnostniki.

S Kysio Hekster, novinarko nizozemske javne radiotelevije NOS, o stanju novinarstva v njihovi državi

Kysia Hekster za nizozemsko javno radiotelevizijo dela že več kot 20 let: začela je kot radijka, prestopila na televizijo v zunanjepolitično uredništvo, bila dopisnica iz Moskve, se pozneje pridružila notranjepolitičnemu uredništvu, poročala o epidemiji covida, spremljala nizozemsko kraljevo družino, od letošnjega januarja pa je dopisnica iz Bruslja. Pogovor smo začeli s strelskim napadom na preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki so ga pred tednom dni v središču Amsterdama ustrelili v glavo po tem, ko je zapuščal televizijski studio: "Veliko ljudi je prepričanih, da je ta strelski napad povezan z zelo odmevnim primerom Marengo, glavnega osumljenca z imenom Ridouan Taghi, sicer Nizozemca maroškega porekla, so lani v Dubaju prijeli. Ustreljeni novinar ni prva žrtvev v tem procesu. Umorili so namreč tudi brata in odvetnika kronske priče proti Taghiju, zdaj pa so streljali še na Petra R. de Vriesa, ki se je prav tako poglobljeno ukvarjal s tem primerom." 

"Ukvarjal se je s kriminalom. Zato menim, da gre za nekoliko drugačno zgodbo v primerjavi z umori novinarjev, kot denimo tistimi na Malti, kjer so vpleteni tudi politiki in gre za te vrste raziskovalno novinarstvo. A ne glede na to, gre za napad na novinarja. Je pa tudi res, da s svojimi odkritji policijo velikokrat spravi v zadrego, ker mu uspe rešiti primere, ki jih njej ne." 

Se je pa položaj novinarjev v zadnjih letih tudi na Nizozemskem precej spremenil. Očitno tako zelo, da so leta 2019 ustanovili posebno agencijo PersVeilig, kar bi v prevodu pomenilo Novinarji na varnem.

"Stanje je postalo tako resno, da je odgovorni urednik lani oktobra odločil, da z vseh reportažnih avtomobilov odstranimo logotipe naše organizacije, ker pritegnejo nezaželeno pozornost. Kaplja čez rob je bila, ko so našim zaposlenim, ki so potovali na teren v teh avtomobilih, na avtocesti blokirali pot. Ali pa drugi primer, ko so na parkirane avtomobile, medtem ko so v njih naši sodelavci pripravljali prispevke, urinirali, jih skušali celo prevrniti … Sama osebno sicer tega nisem doživela, imam pa kolega, ki ga je bilo ob enem od takšnih dogodkov tako strah, da je poklical policijo. In šele njej je uspelo zadevo spraviti pod nadzor in odstraniti protestnike." 

Razlogi za naraščajočo nastrojenost proti novinarjem so vsekakor večplastni, dodaja Kysia Hekster. Televizijske oddaje, na primer, omogočajo medijski prostor ekstremnim stališčem, čeprav ti v družbi predstavljajo zelo majhen delež v primerjavi z zmernim, večinskim mnenjem: "Ljudje z zmernimi stališči ne dobijo toliko medijskega prostora, zato tisti, ki imajo največ pozornosti v medijih, s tem dobijo tudi potrditev, da je njihovo vedenje sprejemljivo ali celo zaželeno." 

Valentin Inzko končuje 12-letni mandat visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovíni. Avstrijski diplomat poudarja, da bi Evropska unija v regiji lahko naredila več: "Če je nekaj predaleč, je to bolj fatamorgana kot perspektiva."

Govoril je tudi o nevarnem odpiranju Pandorine skrinjice, spreminjanju mej in o tem, česa bi se lahko naučili od Tirolske.

Valentin Inzko ob koncu 12-letnega mandata o nevarnosti odpiranja Pandorine skrinjice, spreminjanju mej in o tem, česa bi se lahko naučili od Tirolske

Valentin Inzko končuje 12-letni mandat visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini. Avstrijski diplomat poudarja, da bi Evropska unija v regiji lahko naredila več in da mora dobro premisliti, kaj bi lahko naredila, da močneje in hitreje vključi balkanske države v Evropsko unijo. Glede "non paperjev" in spreminjanja mej na Balkanu pa pravi, da bi to pomenilo odpiranje Pandorine skrinjice in igro z ognjem: "Vse tiste, ki se s tem igrajo, bi prosil, da obiščejo vojna grobišča od Francije pa do Stalingrada."

"Okrepljeni nacionalizem je tudi zame uganka. Če gledamo poenostavljeno, bi lahko rekli, da se to obrestuje. Če ti govoriš o ekonomiji, o delovnih mestih, na Balkanu morda ne boš zmagal. Če pa govoriš, da si veliki Srb, veliki Hrvat, pa dobiš podporo."

Prispevek je pripravil Dejan Štamfelj, novinar Studia City. 

O tem, kako nam vlada birokracija in kako se ji lahko upremo, smo se pogovarjali z dr. Rogerjem Berkowitzem, profesorjem politike, filozofije in človekovih pravic na Bard kolidžu v New Yorku in ustanoviteljem Centra za politiko in humanistiko Hannah Arendt. V pogovoru je pojasnil tudi, zakaj še za najmanjšo stvar, ki jo moramo urejati pri pristojnem organu, porabimo ogromno časa in energije in zakaj v teh situacijah tako težko najdemo ustreznega sogovornika.

Dr. Roger Berkowitz meni, da je vladavina birokracije vladavina nikogar in najbolj nesvobodna oblika življenja, ki obstaja

Imate občutek,  da bolj kot dejansko opravljeno delo šteje pravilno izpolnjeno poročilo o delu? Da še za najmanjšo stvar, ki jo morate urejati na pristojnem organu, porabite ogromno časa in energije? Da v teh situacijah na drugi strani ne najdete ustreznega sogovornika, ampak vas doletijo neskončne preusmeritve z ene na drugo pristojno osebo? In da ti realni ali fantomski subjekti še kako usodno lahko vplivajo na vaše življenje?

Roger Berkowitz

foto: Twitter

O tem, kako nam vlada birokracija in kako se ji lahko upremo, smo se pogovarjali z dr. Rogerjem Berkowitzem, profesorjem politike, filozofije in človekovih pravic na Bard kolidžu v New Yorku in ustanoviteljem Centra za politiko in humanistiko Hannah Arendt. V pogovoru je pojasnil tudi, zakaj še za najmanjšo stvar, ki jo moramo urejati pri pristojnem organu, porabimo ogromno časa in energije in zakaj v teh situacijah tako težko najdemo ustreznega sogovornika.

Projektanti so odgovorni za izdelavo projektne dokumentacije novogradnje. To nalogo pri nas po večini opravljajo arhitekti. Z novim gradbenim zakonom, ki ga je vlada že potrdila in ga bodo obravnavali v državnem zboru, pa prevladujoča stroka za projektiranje ni več določena. Inženirji različnih strok (gradbene, elektro, požarne, strojne itn.) nimajo večjih pripomb, jasno je, da bodo zdaj lažje prevzeli projektiranje stavb, če jim ga bo zaupal investitor. Arhitekti pa opozarjajo, da bomo s postopnim opuščanjem njihove stroke izmaličili slovensko arhitekturno krajino. Kaj se bo v resnici spremenilo? Zakaj je ministrstvo za okolje sploh spremenilo te določbe?

Gosti so bili Georgi Bangiev, generalni direktor za prostor, graditev in stanovanja na MOP, Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka Inženirske zbornice, in Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor.

Gosti so bili Georgi Bangiev, generalni direktor za prostor, graditev in stanovanja na MOP, Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka Inženirske zbornice, in Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor

Projektanti so odgovorni za izdelavo projektne dokumentacije novogradnje. To nalogo pri nas po večini opravljajo arhitekti. Z novim gradbenim zakonom, ki ga je vlada že potrdila in ga bodo obravnavali v državnem zboru, pa prevladujoča stroka za projektiranje ni več določena. Inženirji različnih strok (gradbene, elektro, požarne, strojne itn.) nimajo večjih pripomb, jasno je, da bodo zdaj lažje prevzeli projektiranje stavb, če jim ga bo zaupal investitor. Arhitekti pa opozarjajo, da bomo s postopnim opuščanjem njihove stroke izmaličili slovensko arhitekturno krajino. Kaj se bo v resnici spremenilo? Zakaj je ministrstvo za okolje sploh spremenilo te določbe?

"Arhitektura je zelo mehka stroka, ki ne temelji na pravilnikih, izračunih v tolikšni meri kot druge inženirske stroke. Zato je pri projektiranju ključna vloga arhitekta. Drugače rezultat ne bo arhitektura, ampak bomo dobili inženirski objekt." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor

Evropski model športa se je zaradi covida-19 znašel v nezavidljivem položaju, na kar kaže sicer spodleteli poskus ustanovitve nogometne superlige. Slovenija si je za enega od ciljev predsedovanja Evropski uniji v drugi polovici letošnjega leta zadala sprejem resolucije o evropskem modelu športa, s katero bi ga dokončno opredelili.

Evropski model športa se je zaradi covida-19 znašel v nezavidljivem položaju

Evropski model športa se je zaradi covida-19 znašel v nezavidljivem položaju, na kar kaže sicer spodleteli poskus ustanovitve nogometne superlige. Slovenija si je za enega od ciljev predsedovanja Evropski uniji v drugi polovici letošnjega leta zadala sprejem resolucije o evropskem modelu športa, s katero bi ga dokončno opredelili.

Sogovorniki:

• Simona Kustec, ministrica za izobraževanje, znanost in šport,
• Marko Ilešič, dolgoletni športni funkcionar in sodnik sodišča Evropske unije,
• Blaž Perko, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije,
• Rožle Prezelj, varuh športnikovih pravic.

Studio ob 17.00: Evropski model športa - ga bomo opredelili med slovenskim predsedovanjem Uniji? 

Osamosvojitev Slovenije je terjala veliko državljanskega poguma, ne samo odločevalcev. Kako je z aktivnim državljanstvom trideset let kasneje, zakaj se je vredno angažirati ter kako v sramotilnem vzdušju družabnih omrežij pozitivno pomagati pri razvoju demokracije 21. stoletja?

Zakaj se je vredno angažirati ter kako v sramotilnem razpoloženju družabnih omrežij pozitivno pomagati pri razvoju demokracije 21. stoletja?

Osamosvojitev Slovenije je zahtevala veliko državljanskega poguma, ne samo odločevalcev. Kako pa je z aktivnim državljanstvom trideset let pozneje? Dva dneva pred dnevom državnosti razmišljamo o tem, kar piše v 3. členu Ustave Republike Slovenije, in sicer da ima v naši državi oblast ljudstvo. Zato želimo državljane in državljanke spomniti, da jo lahko izvršujejo na različne načine.

Ob 30. obletnici samostojne in neodvisne Republike Slovenije smo k mikrofonu povabili državljane – Tomata Koširja, Ivana Galeta in Jana Štruklja, ki so v seriji Avtonom razmišljali o moči posameznika.

Uvedba radarjev v Mariboru, množice na ulicah in trgih, odstop mariborskega župana, protesti po vsej Sloveniji, padec vlade … Dr. Boris Vezjak, Vuk Ćosić, Uroš Lubej in Igor Koršič se spominjajo, ocenjujejo, primerjajo …

Oddaja sodi v projekt Vitrina Slovenija, ki nastaja ob 30.obletnici osamosvojitve Slovenije. Več o tem na val202.si in v podkastu Zgodbe. Avtorica: Tatjana Pirc

Mariborske in vseslovenske vstaje 2012–2014

V kratkem pregledu slovenskega protestništva se spominjamo množičnih vstaj, ki so se konec leta 2012 začele v Mariboru, povod zanje so bili radarji, zaradi splošnega nezadovoljstva pa so se protesti kmalu razširili po vsej Sloveniji in vrstili tja do junija 2014. O mariborskih in vseslovenskih ljudskih vstajah, razlogih zanje, zmagah, porazih in vlogi družbenih omrežij govorijo dr. Boris Vezjak, Vuk Ćosić, Uroš Lubej in dr. Igor Koršič.

Dr. Boris Vezjak, profesor, filozof, publicist, vstajnik in protestnik o uspehih in dosežkih mariborskih, pa tudi vseslovenskih vstaj v obdobju med letoma 2012 in 2014, pa tudi o protestih danes.

"Po naravi sem zmerni pesimist, menim, da nismo kaj dosti napredovali, pa tudi naučili se nismo veliko iz teh vstaj. Ocene so različne. Nekateri so pričakovali, da bodo te vstaje zrušile kapitalizem, a ga niso. Niti minimalna pričakovanja se niso uresničila. Vstajniški župan je bil neuspešna izbira, ni se izkazal. Ali so te vstaje poskrbele za premisleke o spremembi volilnega sistema? Mislim, da niso. So vpeljale nekakšno obliko neposredne demokracije? Mislim, da v glavnem ne. Vseslovenska ljudska vstaja ni pripeljala do odstopa predsednika Janeza Janše, šlo je za kombinacijo različnih vplivov, mislim, da je bil močnejši vpliv zagata v zvezi s poročilom KPK, ki jo je takrat vodil Goran Klemenčič."

Maribor je dal navdih za vseslovenske ljudske vstaje, ki so se razširile in nadaljevale po Sloveniji.

"Nekako se je takrat zdelo, da se da s protesti detronizirati oblastnika. Zdaj imamo pred seboj nemogočo nalogo. Protesti, ki potekajo zadnje leto in pol, naskakujejo oblast, ki se ne bo pustila kar tako detronizirati. Ali bi Janša odstopil, če bi šlo na ulice sto tisoč ljudi? Le zakaj? Z nekaj tviti bo opravil z njimi."

Še malo manj znano dejstvo iz obdobja mariborskih vstaj: dr. Boris Vezjak je soavtor gesla Nesimo jih vun!

Vuk Ćosić je digitalni akter od druge polovice devetdesetih, spletni umetnik in internetni veteran, ki pravi, da tehnologija le okrepi obstoječe odnose, tako dobre kot slabe. Ćosić je tudi upornik in predvsem strateg protestov … Protestništvo je stanje duha, značajska črta, pravi Ćosić, ko opisuje svoje obdobje disidentstva in uporništva.

"Večina ljudi, s katerimi prijateljujemo, je že od nekdaj vpletena v zastavljanja težkih vprašanj o svetu. Zdi se nam, da smo še vedno na pravi strani zgodovine."

V zadnjih letih se protesti dogajajo tudi na spletu. Kako so se zaradi tega protesti spremenili in v kolikšni meri jim lahko splet koristi ali škodi?

"Pomembno je, da razumemo, za kaj so družbeni mediji dobri in za kaj niso. Facebook in Twitter sta odlična za mobilizacijo, da povabimo ljudi na protest, niso pa dobri za vodenje, koordinacijo, vsebinsko sodelovanje. Še vedno moraš zbrati ljudi, ki se morajo pogovarjati. Super je, da se z njimi naredi žur, niso pa za žuranje. Analogni aktivizem je še vedno nujen."

Uroš Lubej, profesor filozofije na novomeški gimnaziji, ustanovitelj do lokalne politike zelo kritičnega spletnega medija Novomeški čuvar, eden izmed avtorjev peticije za uvedbo ljudske nezaupnice, je bil zelo izpostavljen aktivist v protestniškem gibanju Vseslovenskih ljudskih vstaj (VLV), ki se je leta 2012 začelo v Mariboru in razširilo po vsej Sloveniji, konec leta 2013 pa je Lubej postal eden izmed treh predsednikov stranke Solidarnost – za pravično družbo, ki je nastala iz dela tega protestniškega gibanja. Stranka Solidarnost je neuspešno nastopila na volitvah v Evropski parlament leta 2014, tudi povezovanje Solidarnosti s stranko SD ni rodilo sadov.

Uroš Lubej pravi, da so bili razlogi za protestno gibanje od leta 2012 do 2014 večplastni, od korupcije na lokalni in državni ravni, ukrepov, ki so stiskali in zelo prizadeli prebivalstvo, pa do krize demokracije, saj je bil takrat pri ljudeh prisoten zelo močan občutek, da nimamo več vpliva na ključne odločitve. Med vstajami je Lubej povedal, da so nasprotniki zagnali svojo protipropagandno mašinerijo.

"Ta mašinerija je bila v primerjavi z našim komuniciranjem v zelo podrejenem položaju. Uspelo nam je, da smo vsako njihovo potezo že vnaprej predvideli in da smo jo obrnili proti oblasti, kar je tudi eden izmed razlogov, da so bili ti protesti vsaj v točki rušenja vlade uspešni. Če omenim njihovo označevanje organizatorjev protestov kot posameznikov, ki so nekakšni ilegalni organizatorji, zaradi česar smo bili deležni ovadb, se je tudi to obrnilo proti njim, kot dokaz, da so bili protesti res spontani. Imenovali so nas zombiji, levi fašisti, Kučanovi ali pa Golobičevi plačanci, kar pa ni imelo večjega vpliva na javno mnenje ali na nas. V tej propagandni vojni smo bili močnejši. Takrat, ko so organizirali neki antiprotest, smo imeli toliko simpatij pri ljudeh, da smo bili na to opozorjeni, zato smo prvi obvestili javnost, da SDS organizira isti dan svoj shod. Njihov PR, ki je sledil, je bil prepozen. V prvi fazi smo bili uspešnejši od uradne mašinerije."

Ko ga vprašamo, kaj pa upornik v njem, kaj se dogaja z njim, Lubej pravi, da je na neki način to poglavje za njim.

"Uporništvo ni za mano, ker sem po duši bolj upornik kot politik. Morda je moja novinarska dediščina iz mene naredila nekoga, ki razmišlja kritično, ki ponuja tudi neke rešitve, ni pa mi blizu sedenje za političnimi omizji, izgubljanje časa, ki je namenjen filozofiji, poučevanje, ko lahko narediš transformacijo pri osebi, skupini, razredu in tudi pri sebi. Boj za oblast znotraj parlamentarizma se mi zdi izguba dragocenega časa in življenja, ki ju imaš. To je neko poglavje, ki je za mano, ki sem ga zaprl, tudi zaradi napak, ki sem jih naredil kot politik, vprašanje, ali bi lahko ustvaril okrog sebe energijo, s katero bi lahko dosegel spremembe. Vesel sem, da uporništvo ni mrtvo in da se je ta energija zdaj tudi izrazila."

Ko so se leta 2012 začele vseslovenske vstaje, je bil dr. Igor Koršič profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, predsednik Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev, vodil pa je tudi KOKS, Koordinacijski odbor kulture Slovenije, ki je združeval 43 kulturnih organizacij. KOKS je nastal januarja 2012 kot odziv na ukinjanje samostojnega ministrstva za kulturo. "Uspeh teh vstaj je, da smo sploh ugotovili, da znamo vstati," pravi Igor Koršič, ki se spominja, kako je bil razočaran, ko je po padcu Janševe vlade leta 2013 protestniška energija padla.

"Po padcu vlade je bil še en protest, takrat sem mislil, da se bo šele začelo, da bo pritisk za glavne stvari, ki bi se morale dogajati, naraščal, med njimi sta bili reforma političnega sistema in poglobitev demokracije. Zame je bila vedno problem rahitična demokracija, ki jo imamo."

Kako pomembna je ulica pri iskanju rešitev?

"Ulica je ključna. Če ne bi bilo ulice in teh vstaj, bi bila Slovenija v veliko slabši kondiciji glede demokracije. K sreči je ulica korektiv našega slabo delujočega političnega sistema. Res je, da ulica ne more delati političnih programov, ne more zamenjati parlamentarnega dela, je bila pa ulica med temi vstajami presenetljivo ustvarjalna, dala je vse elemente za izdelavo političnih programov. To pa ni bilo uresničeno. V tem je pomanjkljivost. Uspeh vstaj je, da smo sploh ugotovili, da znamo vstati. Znamo in zmoremo. Pomanjkljivost vstaj je pa prenos političnega iz vstaj v sistemsko politiko, v gibanja, ki bi omogočila odgovorno politiko."

V času vstaj je dr. Igor Koršič preučeval pariško komuno, marčno revolucijo in revolucije nasploh. Hotel je na primer najti pojasnila za trenutke, ki jih je doživljal, tudi za tistega, ko je na enega izmed zadnjih protestov prišlo le devetnajst ljudi. Po marčni revoluciji, ko so bili delavci in študenti že poraženi, je na Dunaju bobnar sredi trga skušal pritegniti ljudi. Bobnal je in jih klical, a nihče ni prišel.

Po vstajah je dr. Koršič postal svetovalec ministrice za kulturo. Najprej je sicer napadel politiko, ker je za kulturno ministrico imenovala Julijano Bizjak Mlakar. Koršič pojasnjuje, da je bil njegov očitek usmerjen v politiko in ne v kandidatko, ki je prišla v KOKS in jih vprašala, kaj pričakujejo od ministra za kulturo: "Tako se mi je zdelo, da bi morale stvari potekati, da bodoči ministri vprašajo stroko, se pozanimajo o problemih. Presenetilo me je, ko me je vprašala, če bi postal državni sekretar, delal sem na AGRFT, zato sem postal svetovalec."

Po mnenju Koršiča je glavna težava Slovenije, da ima politiko brez vizij, uradniški aparat pa predstavlja neko moč, ki je na voljo politikam za manipulacije.

"Na ministrstvu za kulturo sem ugotovil, da tisti, ki bi morali ščititi kulturnike in kulturo, tega ne delajo. Odgovorna politika goji strokovno, visoko profesionalno uradništvo. Ni le na ministrstvu za kulturo tako, da razumejo dejavnike na področju kulture kot prosilce za denar, sebe pa kot gospodarja, ki ta denar deli. Najočitnejše se to dogaja z zdajšnjo vlado."

Oddaja sodi v projekt Vitrina Slovenija, ki nastaja ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije. Razširjenim pogovorom z gosti lahko prisluhnete tukaj:

• dr. Boris Vezjak, profesor, filozof, publicist, vstajnik in protestnik
• Vuk Ćosić, digitalni akter, protestnik in strateg protestov
• Uroš Lubej, novomeški čuvar
• dr. Igor Koršič

 

O zagatah pri pridobivanju digitalnih potrdil smo pretekli teden že veliko govorili, ob tem pa pozabljamo, da je tudi dostopnost do preostalih storitev upravnih enot katastrofalna. Več naših poslušalcev nas je opozorilo, da je že naročanje tako prek telefona kot elektronske pošte misija nemogoče, na termine pa se na najbolj obleganih upravnih enotah čaka tudi po teden, dva in več. Mnogi se zato, da se prijavijo na vozniški izpit ali naročijo nove dokumente, odpeljejo na druge konce Slovenije, do manj obremenjenih upravnih enot. Ali so te zmede res krive samo korona in omejitve do dostopa upravnih storitev ali pa je to posledica slabega načrtovanja dela na upravnih enotah? Ni namreč skrivnost, da samo letos poteče veljavnost kar 240 tisoč osebnim izkaznicam, največji delež prav v tem preddopustniškem obdobju. Kako preprečiti popoln razpad sistema drugo leto, ko bo treba zamenjati rekordnih več kot pol milijona osebnih izkaznic in potnih listov?

Gregor Virant: Država bi morala ravnati tako, da je za uporabnika čim bolj prijazna, ne pa da se vede kot zoprn "foter"

Na vseh Upravnih enotah po državi se je v zadnjih tednih močno povečalo število strank. Najbolj zato, ker so bile zaradi omejitev med epidemijo dolgo časa zaprte ali vsaj manj dostopne, poleg tega pa smo v obdobju, ko se izteka veljavnost več sto tisoč osebnim izkaznicam in potnim listom. Zaradi več mesecev zaprtih avtošol se je zgostilo število kandidatov za izpitne vožnje, za še dodaten pritisk pa je poskrbelo tudi dejstvo, da je za pridobitev potrdil o prebolevnosti ali cepljenju treba najprej pridobiti digitalna potrdila ali e-podpise. Največ gneče imajo na največji in najbolj obremenjeni ljubljanski Upravni enoti, ki pokriva približno 18 odstotkov celotne populacije.

"V tem hipu in z vsemi težavami, ki so prišle pred dopusti, smo v prejšnjem tednu povečali vhodne linije za trideset. Deluje petnajst operaterjev, to številko pa želimo v tem tednu povečati za še dodatnih pet operaterjev. Poskušali bomo delati z dvajsetimi operaterji." – Ernest Mencigar, vodja oddelka za upravno poslovanje na UE Ljubljana

Zaradi izjemnega povpraševanja po izdaji digitalnih potrdil so se na Ministrstvu za javno upravo nekaj več kot pred tednom odločili, da je mogoče vloge za SMSpass oddati tudi na posameznih cepilnih mestih, uradih Fursa, centrih za socialno delo in podobno. Sprejeli so tudi nekaj drugih ukrepov za bolj tekoče delo Upravnih enot, kot so kadrovske okrepitve, podaljšan delovni čas in poskusni projekt enotnega klicnega centra za vso državo. 

"Delo upravnih enot se vseskozi spremlja, toliko bolj med epidemijo. S kadrovskimi okrepitvami najbolj obremenjenih enot se je začelo v marcu. Želeli smo, da se upravne enote, kjer je poseljenost območja, na katerem poslujejo, zelo gosta, pravočasno pripravi na naval strank iz razloga menjave osebnih dokumentov. Sklep vlade o novih nalogah, kamor spadata sprejem vlog za digitalna potrdila in SMSpass mobilna identiteta, je bil sprejet maja. S tem nismo bili seznanjeni." – mag. Darja Drnovšek, vodja službe za upravne enote na Ministrstvu za javno upravo 

Sistem upravnih enot, kakršnega imamo danes, je pod pokroviteljstvom takrat novoustanovljenega Ministrstva za javno upravo začel leta 2004 snovati Gregor Virant. Prvi minister za javno upravo, danes pa direktor programa SIGMA pri OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), ki bdi nad reformami javne uprave v državah, ki se približujejo evropskim integracijam, meni, da bi se temu lahko izognili. V Sloveniji je digitalno potrdilo mogoče dobiti že dvajset let, a se je zanj odločilo malo ljudi.

"Država bi morala ravnati tako, da je za uporabnika čim bolj prijazna, ne pa da se vede kot zoprn 'foter'. Vedno se mora država postaviti v čevlje državljana in uporabnika ter mu stvari narediti čim bolj prijazne za njegovo uporabo."