Genske analize starih prebivalcev Evrope, lovcev in nabiralcev izpred 7 tisoč let in več, kažejo presenetljivo podobo. Kljub tisočletjem, ki so jih preživeli na hladnem severu, so bili temnopolti in modrooki. Svetlejša polt je, kot kaže, v Evropo prišla šele z neolitskimi poljedelci z Bližnjega vzhoda. Genetika danes očitno ponuja nov in zanimiv vpogled v našo sorazmerno nedavno evolucijo, kot tudi v nekdanje migracije, v mešanje in premeščanje populacij. Toda to je le en del zgodbe. Tudi onkraj možnosti, ki jih zdaj odpira genetika, obstaja velik razkorak med spoznanji sodobne arheologije in ustaljenimi laičnimi predstavami o tem, kakšno je pravzaprav bilo življenje pred davnimi tisočletji. Glasove svetov je pripravila Nina Slaček.

Foto: Wikimedia Commons

V društvu Ekologi brez meja pripravljajo že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo. Upajo, da bo ta potekala zadnjič, tokrat v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018! O kampanji in okoljski problematiki smo govorili v oddaji Glasovi svetov. Z nami sta bili Urša Zgojznik in Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.

V oddaji Glasovi svetov bomo tokrat spoznali, kako raziskave človeškega genoma tlakujejo poti novim diagnostičnim postopkom in vodijo do sodobnih metod zdravljenja nekaterih najpogostejših kroničnih obolenj. Nedavno je bil v ugledni znanstveni reviji Annals of Rheumatic Diseases objavljen članek o novo odkritih genih, ki prispevajo k lomljivosti vretenc pri osteoporozi. V raziskavi je sodelovala tudi skupina prof. dr. Janje Marc s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Profesorica s sodelavci že dve desetletji išče genetske spremembe, ki botrujejo nastanku osteoporoze. Gre za kronično bolezen, za katero zboli kar vsaka tretja ženska in vsak peti moški po petdesetem letu. Za obvladovanje osteoporoze in težav, ki jih povzroča, je ključno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Podrobneje pa v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Foto: Pixabay, cc

Vse več časa preživimo s pametno napravo v roki, očmi na zaslonu in pozornostjo na naslednji opomnik, ki sporoča, da se na naših aplikacijah dogaja nekaj pomembnega, česar ne smemo zamuditi. Kljub temu, da smo ves čas povezani, saj komuniciramo in si izmenjujemo informacije kjerkoli in kadarkoli, se zdi, da izgubljamo stik. Na spletu preživimo več ur na dan, vse manj je tako druženja v živo in dejavnosti, ki bi vključevale tudi druge čute. Digitalne tehnologije so zagotovo zelo spremenile naša vsakdanja življenja. V tokratni oddaji pa nas bo zanimalo, koliko je v sodobnem digitalnem svetu še prostora za ples, telesno dejavnost, ki zahteva celo telo in vse čute. Kako in kdaj plešemo ter kaj nam lahko plesne prakse povedo o družbi in kulturi? O plesu v sodobnem svetu in s plesom o sodobnem svetu. Pripravlja Urška Henigman. Sogovorniki: Mateja Juvan, Snježana Premuš, Dejan Srhoj in dr. Bojan Knific.

Foto: flickr/Allan Beaufour

Slovenski tiskani mediji v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem imajo, kot eden ključnih dejavnikov za razvoj slovenskega jezika, zelo pomembno vlogo. Spremenjeno medijsko okolje z digitalno informacijsko revolucijo in vse pomembnejšimi družbenimi omrežji je klasične tiskane medije postavilo pred pomembne preizkušnje. Kako so se s krizo soočili slovenski zamejski tiskani mediji in kakšno prihodnost si obetajo? Kako je z njihovim sistemskim financiranjem in kakšno vlogo naj bi igral Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem z  gosti; državno sekretarko na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Aleksandro Pivec, glavnim urednikom Primorskega dnevnika Aleksandrom Korenom, odgovornim urednikom goriškega tednika Novi Glas Jurijem Paljkom, predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Šturmom in tajnikom Narodnega sveta koroških Slovencev Markom Oražejem, izdajateljema edinega slovenskega tednika na avstrijskem Koroškem - tednika Novice, v skupnem druženju treh javnih radijskih postaj: Programa Ars Radia Slovenija, Radia Trst A in Slovenskega programa ORF.

Pred kratkim so pri reviji National Geographic priznali dolga desetletja poročanja obarvanega s predsodki. Rdeča nit 130-letnega arhiva, ki jo je mogoče najti v izbiri besed, tematik in tudi fotografij, po katerih je revija najbolj znana in priznana, rdeča nit vsega tega je rasizem. In čeprav zadnji dve desetletji popravljajo svoj sporni način poročanja, pri Geographicu skoraj stoletje niso naredili veliko, da bi javnosti pomagali videti onkraj stereotipov. In najbrž niso edini. Zato se, sploh v sodobni družbi, kjer ima v času množične potrošnje in vseprisotnega spleta praktično vsakdo možnost komunicirati, reportirati in dokumentirati s pomočjo fotografije in besede, upravičeno sprašujemo kako pri dokumentiranju, obeleževanju resničnega življenja ločiti dejstva od interpretacij? Seveda je tukaj tudi prisotna bojazen, da bomo kot odjemalci, torej poslušalci, bralci, gledalci, prikrajšani za objektivnost in profesionalnost. Kdaj dokumentirana zgodba postane namenski družbeni konstrukt vplivanja z ozadjem peščice skritih odločevalcev? In kaj se zgodi, ko v kriznih časih vojn, predvsem finančnih apetitov, pade prva žrtev – resnica? O stoletju dokumentarizma in predsodkov se bomo pogovarjali s priznanimi in večkrat nagrajenimi foto in besednimi zapisovalci življenja, dokumentaristi. Z nami bodo Meta Krese (fotografinja in novinarka, predstojnica oddelka za fotografijo na visoko šoli za storitve VIST), Tomo Križnar (humanitarec, aktivist, borec za človekove pravice, mirovnik, popotnik, knjižni avtor, filmar) in Arne Hodalič (fotograf, popotnik, jamar, filmar, knjižni avtor, predavatelj, … urednik fotografije pri slovenski izdaji revije National Geographic). Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič

Predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Zvonka Zupanič Slavec pravi, da je veda brez preteklosti kot človek brez spomina. Profesorica je pri Slovenski matici pred kratkim izdala obsežno monografijo o zgodovini zdravstva in medicine na Slovenskem. Za zdaj sta izšli dve knjigi, ki obsegata tisoč strani in dva tisoč dvesto slikovnih prilog. Profesorica Zupanič Slavec nam v monografiji približa razvoj zdravstvene dejavnosti in stroke na Slovenskem, hkrati pa nas tudi spomni na zdravstvene delavke in delavce, ki so s svojim izjemnim delom obogatili svetovno zakladnico medicinskega znanja, s svojim nesebičnim trudom pa pomagali bolnim in njihovim bližnjim.

V oddaji Glasovi svetov bomo prelistali monografijo Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem. Avtorico – zdravnico, ki se je specializirala za zgodovino medicine – prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec z Medicinske fakultete v Ljubljani je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc.

Foto: Medicinska fakulteta v Ljubljani

V tokratnih Glasovih svetov, smo se posvetili državi, ki je menda že kakih 40 let ena izmed ključnih, nevralgičnih točk, okoli katerih se vrti zgodovina sodobnega sveta. Govorili smo o Afganistanu. Tega bi se seveda lahko lotili z različnih izhodišč: lahko bi se, na primer, posvetili predvsem kršenju človekovih pravic, lakoti, beguncem in drugim humanitarnim aspektom afganistanske tragedije; lahko bi težišče pozornosti namenili svetovni geostrateški šahovski partiji, ki poteka na območju te nesrečne dežele; lahko bi govorili o trgovini z orožjem in opijem, ki nenehnim spopadom navkljub že desetletja cveti v Afganistanu. Vse to so seveda teme oziroma problemi, brez katerih ni mogoče do kraja razumeti afganistanske katastrofe, vendar smo se jih v tokratni oddaji dotikali le posredno. Namesto tega smo osrednjo pozornost namenili bolj politološkim vprašanjem. Tako nas je zanimalo, kako so revščina, nepismenost, šibkost državnih institucij, vmešavanje tujih držav ter brezzakonje, ki so ga proizvedla desetletja nenehnega vojskovanja, botrovali vzniku talibskega gibanja in njihovi vzpostavitvi teokratske vladavine v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja. Ob tem smo se tudi spraševali, kaj sploh je teokracija in kakšne so bile ideološke specifike talibskega teokratskega režima. Zanimalo nas je tudi, kakšna je bila tehnika operativnega vladanja, ki so jo uporabili talibi v državi, kjer državne institucije pravzaprav ne delujejo. Nazadnje pa smo se posvetili še vprašanju, kakšna bi utegnila prihodnost Afganistana. Pri vsem tem sta nam bila v pomoč politologinja, predavateljica na Fakulteti za družbene vede in predstojnica Centra za politološke raziskave, dr. Danica Fink Hafner, ter novinar, vojni dopisnik in režiser dokumentarnih filmov, Boštjan Slatenšek. Naša tokratna gosta sta namreč skupaj napisala knjigo Teokracija : talibski režim v Afganistanu 1996–2001, ki je tik pred izidom pri Založbi FDV. Z njima se je pogovarjal Goran Dekleva.

foto: panorama Kandaharja, mesta, ki je bilo v epicentru talibskega gibanja v 90. letih 20. stoletja (Karla Marshall; Wikimedia Commons)

Znanstveno založništvo je velik posel. Odvija se daleč od oči širše javnosti, saj gre konec koncev za zelo specializirano dejavnost. Toda njihov vpliv na znanost je izreden. Izredni so tudi dobički velikih znanstvenih založb. Predvsem po zaslugi precej nenavadnega poslovnega modela. Raziskave se namreč v veliki meri financirajo iz javnih sredstev. Znanstveniki svoja spoznanja v obliki člankov prepustijo založbam ali zastonj ali za objavo celo drago plačajo. Izredno drage pa so tudi naročnine na znanstvene revije. V Sloveniji v to malho denimo letno prispevamo preko štiri milijone evrov. O vplivu tega posla na znanost so v Glasovih svetov spregovorili strokovnjak za založništvo prof. Miha Kovač s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, prof. Roman Jerala s Kemijskega instituta in filozof doc. Tomaž Grušovnik s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Zmerna uporaba digitalnih tehnologij je za uporabnike vsakdanji izziv. Še posebej za mlade, tako imenovane digitalne domorodce. Vsebin na spletu namreč nikoli ne zmanjka: prek družabnih omrežij se zbirajo ogenjčki in delijo všečki, spletni mediji vsakih nekaj minut objavljajo sveže novice, na youtubu se eden za drugim predvajajo novi videi… Ko postane ekran edino okno v svet, je to zelo problematično. Zakaj in kako ta problem reševati? »Preklopi na lajf,« je bil odgovor prve nacionalne konference preprečevanja zasvojenosti s spletom, ki jo je ob financiranju Ministrstva za zdravje organiziral center Logout. Na konferenci so izpostavili številne vidike prekomerne rabe interneta, v tokratni oddaji boste slišali, kaj o zasvojenosti s spletom pravijo različne raziskave, kakšen je svet videoiger in kaj sodobne tehnologije pomenijo mladim. Pripravlja Urška Henigman.

FOTO: flickr/fantasy art