Intelekta

Umetna inteligenca je danes že vseprisotna tehnologija. Usmerja naše gibanje po spletu, izbira najboljše kandidate za delovna mesta, trguje na borzi, ugotavlja, kdo je najverjetneje zločinec. Zdi se, kot da ji prepuščamo odločitve, ki so bile nekdaj v domeni človeka. Nič presenetljivo zato ni, da umetna inteligenca danes v ljudeh zbuja zelo močna čustva in odzive. Pogosta so apokaliptična svarila, da drvimo v družbo totalnega nadzora, v kateri bodo svobodne odločitve posameznika stvar preteklosti. Vsekakor se že danes kaže, da lahko uporaba umetne inteligence povečuje družbene neenakosti in da se moramo, če ne želimo povsem izpustiti nadzora iz rok, njene rabe lotiti s precejšnjo mero znanja. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Foto: geralt/Pixabay

V zadnjih treh desetletjih se je življenjska doba ljudi podaljšala za celih deset let. Kot pojasnjuje klinična farmacevtka dr. Alenka Kovačič tega ne bi bilo brez farmacevtske industrije. Ta je omogočila hiter razvoj novih zdravil in inovativnih metod zdravljenja. Napredek pa ima tudi temno plat. Samo lani so slovenski zdravniki napisali več kot 17 milijonov receptov - letos bo ta številka še višja. Strmo narašča tudi število ljudi, ki vsakodnevno jemljejo deset ali več zdravil hkrati. Polifarmacija se v Sloveniji povečuje.

Kako nevarna je polifarmacija? Kdaj nevarnost premaga dobrobit? Kdo je najbolj ogrožen? Kako polifarmacijo poganjajo interesi farmacevtske industrije? V oddaji Intelekta tokrat izpostavljamo problematiko polifarmacije. Temo bodo osvetlile strokovnjakinje s področja medicine in farmacije, predavateljice in doktorice znanosti: Alenka Kovačič (Splošna bolnišnica Murska Sobota), Metoda Lipnik Štangelj (Medicinska fakulteta Ljubljana), Mojca Kržan (Medicinska fakulteta Ljubljana), Mojca Kerec Kos (Fakulteta za farmacijo Ljubljana) in Nena Kopčaver Guček (Zdravstveni dom Ljubljana). Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc.

Foto: Miziantika/ Pixabay, cc

Minuli konec tedna je svet – od Nove Zelandije do Slovenije – obeleževal stoto obletnico konca prve svetovne vojne. Na komemoracijah smo se, razumljivo, spominjali predvsem življenj, ki jih je odnesla krvava povodenj, ki je na stari celini pa tudi drugod – v Afriki, denimo, in na Bližnjem vzhodu – divjala med letoma 1914 in 1918. Število žrtev je resnično pretresljivo; zgodovinarji govorijo o 15 do 19 milijonih mrtvih in 23 milijonih ranjenih. To pomeni, da je vojna, dokler je trajala, približno vsako tretjo sekundo izterjala nov davek v krvi. In vendar je treba reči, da se prva svetovna vojna v zgodovino ni zapisala kot epohalen dogodek le zaradi strašljive množice mrtvih in ranjenih. Ta spopad je namreč dolgoročno spremenil svet; po njem preprosto ni bilo več mogoče čustvovati, misliti in živeti, kakor poprej. Še več; v njegovi senci čustvujemo, mislimo in svoja življenja živimo tudi danes. Kaj je torej spremenila prva svetovna vojna? – Najbolj zgoščeno bi najbrž lahko rekli, da je po eni strani razgalila barbarstvo, ki se skriva pod na videz debelo plastjo evropske omike in civiliziranosti, ter, po drugi plati, naznanila začetek konca prevlade stare celine v svetovni zgodovini. No, prav to zarezo v predstavah, ki so jih o samih sebi gojili Evropejci, pa smo skušali izostriti tudi v tokratni Intelekti. Pri tem so nam pomagali naši gostje pred mikrofonom: zgodovinar, rusist in teolog, dr. Simon Malmenvall, pa literarna zgodovinarka in predavateljica na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Vanesa Matajc, ter zgodovinarka in predavateljica na Oddelku za zgodovino iste ljubljanske visokošolske ustanove, dr. Marta Verginella. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

foto: kostnica v Kobaridu, posvečena italijanskim vojakom, padlim med prvo svetovno vojno

Prva dama je žena predsednika države. To vemo vsi. Veliko manj, čeprav je ves čas na očeh, pa vemo o njenem položaju in družbeni vlogi – ta je mnogo bolj kompleksna. Zavoljo visokega družbenega položaja je privilegirana na skorajda vsakem koraku in so ji odprta mnoga vrata, ki običajnim ženskam niso. In čeprav ne razpolaga z legalno družbeno močjo, je njen vpliv lahko velik. Še posebej, če se za to trudi, kar so dokazale že številne prve dame, še posebej izpostavljene so ameriške. Njihovo vlogo v veliki meri določajo osebnost, slog in zanimanja, v čem pa se kaže resnična moč oziroma nemoč njene funkcije pa v tokratni Intelekti. Z nami sta gosta – red. prof. dr. Milica Antić Gaber s Filozofske fakultete v Ljubljani in prof. dr. Bogomil Ferfila z ljubljanske Fakultete za družbene vede, iz ZDA pa se nam bo oglasil tudi dopisnik Edvard Žitnik. Avtorica oddaje je Liana Buršič

Kako se počutite v svojem mestu? Lahko v miru posedite na mestnem trgu, v parku, ob reki, se svobodo srečujete z drugimi, vas nagovarjajo raznovrstne kvalitetne vsebine kot sta umetnost, kultura? Kakšna je vaša vsakdanja izkušnja? Ob vse večji privatizaciji javnega prostora, v ospredje vedno bolj stopa spraševanje o tem kakšna je njegova vloga, v čem je njegova vrednost in kakšen je pomen javne arhitekture danes? Čeprav so vprašanja na videz preprosta, je odgovor kompleksen. Vsaj nekaj vidikov smo skušali osvetliti v tokratni Intelekti. Pred naš mikrofon smo povabili arhitekta in publicista Matevža Grando, arhitekta Mateja Vozliča in sociologa dr. Matjaža Uršiča s fakultete za družbene vede.

Foto: www.flickr.com

Časi kulturi niso naklonjeni. Umetniške prakse niso viralna dejavnost in vse redkeje so deležne kaj več kot le obrobne pozornosti. Je to zato, ker kulturni trg v Sloveniji ne obstaja? Ker ne deluje dobro? Je umetnost dandanes odveč? Kakšni so stranski učinki kulturne diete sodobnega časa? Preverjamo v Intelekti.

Foto:StockSnap/Pixabay

Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti. Slogan letošnje kampanje »Varni ali prevarani« nagovarja manjša podjetja in njihove zaposlene in jih opozarja na spletna tveganja. V praksi se namreč izkaže, da je najšibkejši člen uporabnik. Poznavanje tehnologije in varna raba informacijsko komunikacijskih tehnologij je zato temeljno znanje, ki ga potrebujemo vsi uporabniki. Spletno okolje je namreč tudi prostor nasilja, zlorab, izsiljevanja, manipulacij, prisluškovanja in kibernetskih napadov. O vsem tem v tokratni oddaji Intelekta. Pripravlja Urška Henigman. Sogovorniki: Vodja odzivnega centra Si-Cert Gorazd Božič, Marko Puschner s točke za varno rabo interneta safe.si in profesor David Fahrenkrug, ki na univerzi v Georgetownu predava kibernetsko vojskovanje.

foto: pixabay/marcusspiske

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo je med letoma 1990 in 2008 poraba energije v svetovnem merilu narasla za 39 odstotkov. Ključni energenti v tem času pa tudi v nekaj naslednjih letih so bili premog, zemeljski plin in nafta. Tako smo iz fosilnih goriv, za katera sicer dobro vemo, da v ozračje, ko jih kurimo, sproščajo toplogredne pline in so torej najbolj odgovorna za globalno segrevanje, leta 2015 skupaj pridobili kar 87 odstotkov vse energije. Nasprotno smo iz obnovljivih virov s hidroenergijo na čelu pridobili vsega devet procentov. To so številke, ki jasno sporočajo, da moramo, če se nočemo scvreti na pregretem planetu, hitro najti nov, zelo potenten in do okolja bistveno prijaznejši vir energije. Na srečo ima znanost odgovor že pri roki: v prihodnje bi veljalo staviti predvsem na fuzijo, na fuzijsko energijo. Kaj torej je fuzija? Katere so njene prednosti pred drugimi viri energije? Kako bi jo lahko začeli izkoriščati? Zakaj tega še nismo storili? In kdaj bi lahko postala del našega vsakdana? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti. Naši gostje pred mikrofonom so bili: dr. Boštjan Končar, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu Jožef Stefan in vodja Slovenske fuzijske asociacije, pa dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na Institutu Jožef Stefan in sodelavka tamkajšnjega Odseka za nanostrukturne materiale, potem dr. Luka Snoj, vodja Odseka za reaktorsko fiziko pri Inštitutu Jožef Stefan, ter dr. Bernard Bigot, generalni direktor projekta Iter, največjega mednarodnega eksperimentalno-raziskovalnega projekta, povezanega z razvojem fuzijske energije. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

foto: Nikiko (Pixabay)

Vegetarijanski in veganski način prehranjevanja je v zadnjem času v slovenski javnosti dvignil precej prahu. Kljub številnim raziskavam, da veganstvo izboljšuje splošno počutje in zdravje človeka, da ljudje s tem načinom življenja manj škodujejo okolju in imajo bolj etičen odnos do živali, nekateri takšen način življenja še vedno dojemajo kot nevaren. Več o okoljskih, etičnih in zdravstvenih razlogih za prehod na prehrano rastlinskega izvora, v oddaji Intelekti. Pogovarjali smo se z antropologinjo dr. Katerino Vidner Ferkov, zagovornico veganstva Anjo Radaljac in filozofom dr. Igorjem Pribcem.

Norija s telenovelami pri nas se je začela že pred leti in še kar traja. Tudi domača produkcija tega žanra cveti. In, če so se mnogi nad njimi zmrdovali in vihali nosove, češ, nas zanimata umetnost in kultura, se statistika gledanosti in branost člankov, ko se objavi kaj v zvezi z zvezdniki priljubljenih serij, meri v presežkih. Igralci, ki v tujini igrajo v takšnih serijah v večini niso šolani, z diplomami akademij v žepu, a imajo status ikon. Zakaj so telenovele, narejene povečini intrigantsko, z zgodbo, ki se nikoli ne konča, tako popularne? Kaj vse prispeva k njihovemu uspehu? In katera je tista sestavina, ki določa, da so turške telenovele zmešale glavo množicam? Da turški mladi kot karierne sanje navajajo “zvezda TV žajfnic” in da je turška TV produkcija tako močan magnet, da nekateri že govorijo o turški mehki moči (soft power po Josephu Nyeju)? O moči, vplivu in ozadju telenovel v tokratni Intelekti z gostjami filmskima kritičarkama mag. Ivano Novak in mag. Anjo Banko. Avtorica oddaje je Liana Buršič