Intelekta

Gluten se je v zadnjih letih znašel na zelo slabem glasu in vse več je ljudi, ki se mu izogiba. Ocena zdravnikov je, da ima kar okoli 5 odstotkov ljudi dejansko težave z glutenom ter obenem opozarjajo, da ni vedno kriv gluten. V žitih se lahko skriva še marsikaj drugega, kar nam lahko potencialno škodi. Kar nenavadno morda, če pomislimo, da prav gojenje žitaric predstavlja temelj civilizacij. Letošnje arheološko odkritje pa je razkrilo, da smo ljudje kruh najprej vzljubili in se šele nato domislili, da bi si sestavine zanj gojili kar sami. Pogovoarjali smo se namreč z arheologinjo, ki je odkrila več kot 14 tisočletij star kruh in nam povedala, kaj ta najdba pravzaprav pomeni. Glede na tako dolgo zgodovino sobivanja med kruhom in njegovimi navdušenimi jedci, je količina težav, ki jih danes povzroča, kar nekoliko presenetljivi. Smo glutenske težave v preteklosti spregledali? Se vzrok skriva v prehranski industriji? Zakaj je gluten za prehransko industrijo pravzaprav tako pomemben in kaj vse je potrebno brezglutenski moki dodati, če hočemo iz nje speči kruh? O vsem tem v tokratnni Intelekti.

V evropskem parlamentu bo jutri potekala razprava o Predlogu direktive o avtorskih pravicah na digitalnem notranjem trgu. Tudi tokrat je poskus regulacije interneta sprožil ostre odzive in odpor ter vročo razpravo o tem, kako varovati intelektualno lastnino in urediti avtorsko pravo v digitalnem svetu in hkrati ohraniti internet, tak kot je. V petek je na pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekala okrogla miza, na kateri so dobili besedo različni deležniki, da bi se opredelili do direktive. Strinjali so se, da je avtorsko pravo nujno treba premakniti v 21-to stoletje. Kako pa to narediti? Komu bi taka direktiva koristila? Ali je evropska direktiva sploh pravo orodje za rešitev tega problema? Bodo z njo ustvarjalci, založniki in producenti res dobili svoj kos pogače, ali pa jih na platformah spletnih gigantov preprosto ne bo več? So spremembe avtorskega prava rešitev za omejitev monopolnega položaja spletnih gigantov? O vsem tem so se burno pogovarjali na okrogli mizi, tam smo bili tudi mi, poudarki v tokratni Intelekti.

foto: pixabay/pixel2013

Že nekaj časa je jasno, da diploma ne prinaša nujno zaposlitve. Podaljševanje šolanja je tako tudi posledica težjega vstopa mladih na trg dela. Če k temu dodamo še ocene, ki kažejo na to, da bo 65 % otrok, ki danes vstopajo v osnovno šolo, delalo na delovnih mestih, ki danes sploh še ne obstajajo, je slika še bolj kompleksna. Kako naj torej mlad človek načrtuje svojo prihodnost in kariero? Bomo čez nekaj let zaradi razvoja tehnologije sploh še potrebovali družboslovce? Kako naj mlad človek načrtuje svojo prihodnost in kariero? Je rešitev vseživljenjsko učenje?

ZDA so trenutno sredi ene največjih epidemij uporabe predpisanih opioidov in se srečujejo z vrsto novih izzivov, med katerimi je predvsem velika umrljivost zaradi predoziranja. Zaradi prevelikega predpisovanja protibolečinskih zdravil skoraj desetletje nazaj, naj bi posledično postalo odvisnih več kot dva milijona Američanov. Številni med njimi so se, ko so ostali brez receptov oziroma so njihovo predpisovanje zaostrili, zatekli k heroinu, ki je tudi cenejši. V tokratni Intelekti bomo iskali vzroke za epidemijo opioidov, ki gre z roko v roki tudi z zatonom termoelektrarn na premog, ki so dajala delo več deset tisočim in posledično revščino za tisoče družin in posameznikov. Ena najbolj prizadetih zveznih držav je premogovniška Zahodna Virginija, z največjim deležem smrti zaradi prevelikih odmerkov in novorojenčkov, ki se že rodijo kot odvisniki. Z nami bodo gostje: asistentka doktorica Nuša Šegrec, specialistka psihiatrije s Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Psihiatrične klinike Ljubljana, profesor doktor Bogomil Ferfila, strokovnjak za ameriške in svetovne študije s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in Milan Krek, zdravnik, specialist javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič

V imenu obrambe mednarodnega komunizma je v zgodnjih jutranjih urah 21. avgusta 1968 kakih dva tisoč tankov in dvesto tisoč vojakov iz Bolgarije, Madžarske, Poljske in, kajpada, Sovjetske zveze vdrlo na Češkoslovaško. Tako imenovane praške pomladi, obsežnega reformnega procesa družbene, politične in ekonomske liberalizacije, ki ga je sprožila češkoslovaška komunistična partija sama, je bilo čez noč konec. Pol stoletja pozneje se ti dogodki lahko zdijo precej oddaljeni, njihov zgodovinski pomen pa razmeroma omejen. Češkoslovaška je takrat pač ostala znotraj vzhodnega bloka, hladnovojna razmerja moči med Rusijo in Ameriko se niso spremenila, realno obstoječi socializem in sovjetska nadoblast pa sta še naslednji dve desetletji določali življenja milijonov ljudi na vzhodu Evrope. Je potemtakem zgodbo o praški pomladi in njenem zatrtju – še zlasti če jo primerjamo z letom 1989, z žametnimi revolucijami in padcem berlinskega zidu – mogoče reducirati na raven nekakšne bežne, nekonsekventne epizode, izgubljene v velikem plimovanju zgodovine 20. stoletja? – Odgovor smo iskali v tokratni Intelekti. Naši gostje pred mikrofonom so bili: zgodovinar dr. Jurij Hadalin, sociolog dr. Primož Krašovec, filozof dr. Lev Kreft ter prevajalec in publicist Jaroslav Skrušný. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

foto: prizor s praških ulic po sovjetski invaziji 21. 08. 1968 (Wikipedia)

Marsikoga je presenetil podatek ameriške študije, ki govori, da imajo Američanke in Američani v povprečju kar devet spolnih odnosov letno manj, kot so jih imeli še pred desetletjem. Za pare, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, je upad še večji – ti naj bi bili na leto prikrajšani za kar 16 spolnih odnosov. Morda pa se ta statistika po poletju popravi, saj se v času dopustov in počitnic naše spolno vedenje dokazano razživi. Večjo odprtost in sproščenost v spolnosti pa spremlja tudi zaskrbljenost. Zakaj število spolnih bolezni v zadnjem obdobju strmo narašča? Zakaj je naše spolno vedenje vedno bolj tvegano? Infektologinja Mojca Matičič (Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani), klinična seksologinja in ginekologinja Gabrijela Simetinger (Splošna bolnišnica Novo Mesto), terenska delavca Simon Kovačič (DrogArt) in Jernej Škof (ŠKUC - Magnus) – skupaj bomo v tokratni Intelekti raziskovali področje spolnosti, spolnega vedenja in zdravja. K poslušanju vabi Iztok Konc.

Foto: Adamkontor/ Pixabay, cc

Kako pogosto zamenjate star mobilni telefon za novejšega? Računalnik? Drugo elektronsko opremo? Kam odvržete stare, neuporabne, nedelujoče električne in elektronske aparate? Jih pustite, poleg ostalih zastarelih naprav, ležati nekje v predalu, v kleti ali na podstrešju? Jih morda vržete kar med gospodinjske smeti, ker ne veste kam z njimi? Ali jih odnesete tja, kjer tovrstne odpadke zbirajo? Več o e-odpadkih v tokratni Intelekti. Pogovarjali smo se z Alenko Gruden Belavič iz družbe za ravnanje z električno in elektronsko opremo Zeos in Jakom Kranjcem iz društva Ekologi brez meja.

Kupov smeti pred svojim pragom si ne želi nihče. Prav tako si na tak kup – ali pa na nasmetene poti - res ne želimo naleteti na izletu v naravo. Tudi zato se znamo Slovenci ob čistilnih akcijah odlično angažirati in zaradi uspešnih akcij iz preteklih let je divjih odlagališč pri nas vse manj. To pa žal ne pomeni, da je problem rešen in da ni več tistih, ki menijo, da je narava primeren kotiček za ostanke njihove stare kopalnice. Do tam je še daleč.

Ni pa več tako daleč do akcije Očistimo Slovenijo, v kateri bomo 15. septembra ponovno po vsej Sloveniji čistili tako divja odlagališča kot smeti ob poteh in še posebej ob vodotokih. Letošnja akcija bo tokrat prav posebna. Prvič bo to tudi čisto prava svetovna čistilna akcija. World Cleanup Day bo potekal v kar 150 državah sveta. Tudi na Prvem programu Radia Slovenija bomo budno spremljali priprave na akcijo in z različnih vidikov osvetlili problematiko vse večjih količin odpadkov. V Intelekti smo se posvetili trenutnemu stanju na področju divjih odlagališč, kot tudi širšim vidikom, tako gospodarskim kot družbenim, zaradi katerih se težave z našimi odpadki kar nočejo in nočejo končati. Gostje oddaje Urša Zgojznik in Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja in Matej Ogrin iz društva Cipra Slovenija. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Foto: smjck, Flickr CC

Digitalizacija je spremenila svet na številnih področjih. Tudi, ko govorimo o branju. Na pametnih napravah beremo knjige, prebiramo novice, če smo čisto iskreni pa v povprečju, vsaj tako kažejo podatki, najpogosteje prebiramo objave na različnih družabnih omrežjih, kratka sporočila in elektronsko pošto. Kako je ta razširjenost in dostopnost teksta spremenila status branja v družbi? Kaj beremo in kdo bere? Kakšno draž ima ob poplavi avdio in video vsebin sploh še knjiga? Kakšni procesi se odvijajo v naših možganih, ko beremo? Kakšno vlogo ima v sodobni družbi knjiga? O branju bomo govorili v tokratni oddaji Intelekta. Sogovorniki: Savina Zwitter iz Bralnega društva Slovenije, Tejo Zorko iz Mestne knjižnice Ljubljana, Irena Štaudohar iz Sobotne priloge Dela in dr. Grega Repovš iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

foto: stocksnap/pixabay

Kdo so pravi zmagovalci 21. svetovnega prvenstva v nogometu? Francoski reprezentanti? Ruski organizatorji? Fifini računovodje? Navdušenci z vseh koncev zemeljske oble, ki so lahko mesec dni gledali dober nogomet? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili: nogometni komentator Juan Vasle, poznavalec ruske zunanje in notranje politike, novinar Branko Soban, ekonomist dr. Bogomir Kovač in filozof športa dr. Milan Hosta. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

foto: Quince Media (Pixabay)