KiKs

Človek je za mnoge stvari prepričan, da so pravilne, a seveda vedno temu ni tako.  Tako kot ni pravilna uporaba te besedne zveze s kazalnim zaimkom v dajalnikom. K nam smo jo prenesli iz nemščine, o tem pa smo se pogovarjali z radijsko lektorico Sašo Grčman.

O besedni zvezi, ki jo pogosto uporabimo, a ni pravilna

Človek je o številnih stvareh prepričan, da so pravilne, a seveda vedno “temu ni tako”. Tako kot ni pravilna uporaba te besedne zveze s kazalnim zaimkom v dajalniku. K nam smo jo prenesli iz nemščine, o tem pa smo se pogovarjali z radijsko lektorico Sašo Grčman.

Ta besedna zveza je kar pogosta pri uporabnikih, verjetno se res večkrat pojavi pri spontanem govoru. Tudi v pisanih besedilih jo najdemo, ampak potem lektorji to popravimo.

Kazalni zaimek ta je v tej besedni zvezi rabljen neustrezno, v dajalniku.

Ta besedna zveza je prevod iz nemščine “dem ist nicht so“, gre pa za slogovno manj ustrezno formulacijo, nastopa pa navadno v vlogi poudarjenega zanikanja.

V oddaji Kiks bomo danes potovali po Sloveniji. Šli bomo v vse štiri smeri neba, ustavili pa se bomo v krajih, ki nam najpogosteje povzročajo težave pri sklanjanju. Trbovlje, Žiri, Beltinci, Grosuplje, Šmarje – Sap so nekateri od njih. Do pravilne uporabe zemljepisnih lastnih imen v različnih sklonih je Andreji Gradišar pomagala slovenistka Ana Rotovnik iz prevajalske agencije Leemeta.

V knjižnem jeziku najpogosteje velja za pravilno tista oblika sklanjatve, ki jo uporabljajo domačini

Slovenski pravopis, priročnik Slovenska krajevna imena in Krajevni leksikon Slovenije ter na spletu Sloleks so nam lahko v pomoč, kadar ne vemo, kako sklanjati ime posameznega slovenskega kraja. Pravilo, ki se ga lahko držimo skoraj vedno, pa je, da govorimo oziroma pišemo tako kot domačini. Do pravilnega sklanjanja imen nekaterih slovenskih krajev, s katerimi imamo največ težav, nam je pomagala slovenistka Ana Rotovnik iz prevajalske agencije Leemeta.

GROSUPLJE
imenovalnik: Grosuplje
rodilnik: Grosupljega ali Grosuplja
dajalnik: Grosupljemu ali Grosuplju
tožilnik: Grosuplje
mestnik: Grosupljem ali Grosuplju
orodnik: Grosupljim ali Grosupljem

ŽIRI
imenovalnik: Žiri
rodilnik: Žirov
dajalnik: Žirem
tožilnik: Žiri
mestnik: Žireh
orodnik: Žirmi

ŠMARJE - SAP*
imenovalnik: Šmarje - Sap
rodilnik: Šmarja - Sapa
dajalnik: Šmarju - Sapu
tožilnik: Šmarje - Sap
mestnik: Šmarju - Sapu
orodnik: Šmarjem - Sapom

 

*Spletna stran tehnično ne omogoča, da bi med besedama "Šmarje" in "Sap" uporabili vezaj, kakor bi bilo pravilno.

Predlog "tekom" spada med neprave predloge. Kaj pa sploh so pravi in nepravi predlogi? Pojasnjuje Manca Černivec, mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Tekom in tokom spadata med neprave predloge, prevzeli smo ju iz hrvaščine

Pravi in nepravi predlogi

Predlog tekom spada med neprave predloge. Kaj pa sploh so pravi in nepravi predlogi?

Pravi predlogi so besede, ki so kot besedna vrsta vedno samo predlogi. V stavku stojijo pred samostalniki in ne spreminjajo svoje oblike. Manca Černivec, mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, razloži s primeroma:

“Svinčnik sem dal na mizo. Svinčnik je na mizi.” Predlog na svoje oblike, kot vidimo, ni spremenil. Samostalnik miza pa jo je.

Nepravi predlogi so besede, ki so “nekoliko bolj nečimrne, saj so želele biti poleg na primer samostalnika tudi predlog,” pove sogovornica.

Večina najbrž ob besedi vrh pomisli na samostalnik moškega spola, ki pomeni najvišjo točko neke vzpetine. V stavku: “Vrh so prekrili črni oblaki.” Če pa rečemo: “Vrh Triglava stoji Aljažev stolp,” pa je beseda vrh predlog.

Tekom ali tokom?

Tekom spada v skupino nepravih predlogov, veže se z rodilnikom. Ker je tujeroden, ga jezikovni standard odsvetuje. Raje uporabite nevtralne izbire:

• namesto tekom leta raje uporabite med letom,
• namesto tekom treh dni uporabite v treh dneh,
• namesto tekom dogodkov uporabite z dogodki. 

Tudi beseda tokom je nepravi predlog. Raba pa je še bolj zaznamovana in nenavadna. “Najbrž smo tudi besedo tokom prevzeli iz hrvaščine. Zanimivo je, da tudi hrvaški jezikovni priročniki to besedo v večini kontekstov označujejo za manj primerno in jo nadomeščajo z besedo tijekom,” še konča mlada raziskovalka Manca Černivec.

"Soseda se je pohvalila, da je kupila par nogavic." Na kaj ste pomislili najprej? Da je soseda kupila zgolj en par nogavic (oz. dve nogavici), ali da je kupila samo par nogavic (oz. nekaj nogavic)? O pravilni rabi besede par smo povprašali prof. dr. Andrejo Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU.

Beseda par je izraz za število dve, je pa tudi (pogovorni) izraz za majhno, neopredeljeno količino

Sosed se je pohvalil, da je kupil par nogavic.

Na kaj ste pomislili najprej? Da je sosed kupil samo en par nogavic (oz. dve nogavici) ali da je kupil samo par nogavic (oz. nekaj nogavic)? Prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pojasnjuje s podobnim primerom:

Če rečemo “ima par parov nogavic”, vsi razumemo, da ima nekaj parov nogavic. To pomeni, da če rečemo “ima par parov nogavic”, je enkrat par rabljen kot neka majhna, neopredeljena količina in je rabljen namesto besedice nekaj, koliko. Drugi par pa označuje izraz, enoto, sestavljeno iz dveh manjših enot. Torej enoto, ki ima vrednost števila dve.

Par je torej korekten izraz za število dve – skupino dveh ljudi ali dveh enot – in hkrati izraz za nekaj manj konkretnega, za nedoločeno količino nečesa. Ker je ta nedoločena, neopredeljena količina čustveno obarvana, jo uporabljamo v bolj sproščeni pogovorni rabi.

“Podobno kot par pa se vede tudi ducat,” še doda Andreja Žele:

Imamo ducat stvari, nekih enot, v pomenu 12. Iz tega pa lahko izpeljemo recimo “na ducate imam tega”, kar pa pomeni veliko. Ta na, to je čustvena, pogovorna raba.

Občinska meja se je v zadnjem mesecu znašla v središču številnih dilem, v današnjem KiKsu dodajamo še jezikovno. Ne smemo prek ali preko občinske meje? Jezikovno najbolj pravilen odgovor bi bil »čez občinsko mejo«. Sicer pa velja, da ne smemo preko občinske meje, tako jezikovno kot v povezavi z ukrpei za zajezitev epidemije. Nasprotno pa Slovenski pravopis, kot priročnik, ki določa normirano rabo, prepoveduje uporabo predlogov prek in preko v tak namen, razloži Ana Rotovnik iz prevajalske agencije Leemeta.

Slovenski pravopis v nasprotju s sodobno splošno rabo prepoveduje uporabo predlogov prek in preko za izražanje sredstva oz. posrednika

Občinska meja se je v zadnjem mesecu znašla v središču številnih dilem, v današnjem KiKsu dodajamo še jezikovno. Ne smemo prek ali preko občinske meje? Jezikovno najbolj pravilen odgovor bi bil »čez občinsko mejo«.

Sicer pa velja, da ne smemo preko občinske meje, tako jezikovno kot v povezavi z ukrpei za zajezitev epidemije. Nasprotno pa Slovenski pravopis, kot priročnik, ki določa normirano rabo, prepoveduje uporabo predlogov prek in preko v tak namen, razloži Ana Rotovnik iz prevajalske agencije Leemeta:

»Slovenski pravopis označuje kot prepovedno tisto rabo predloga prek in preko, kadar se ta dva uporabljata za izražanje sredstva oz. posrednika. Recimo sporočila sva si izmenjala prek elektronske pošte – pravilneje je po elektronski pošti. Raba pa kaže, da uporabniki slovenskega jezika, predloga prek ne dojemajo več kot prepovedane možnosti, ampak ga rabijo zelo pogosto. Zato pričakujemo, da se bo ta ugotovitev odražala tudi pri spremembi pravopisnih pravil.«

V glavni vlogi oddaje Kiks bosta tokrat dve črtici. Obe uvrščamo med ločila. Ena je krajša in druga daljša. Prvo večinoma zapišemo stično, drugo pa nestično. Govorimo seveda o vezaju in pomišljaju. Njuno rabo – tako kot rabo vseh drugih ločil – predpisuje slovenski pravopis. Da se boste v dilemah, kdaj uporabiti katerega, lažje odločili, je Andreja Gradišar poklicala dr. Heleno Dobrovoljc, višjo znanstveno sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Vezaj veže besede, s pomišljajem ponazorimo premislek, predah

Vezaj in pomišljaj sta ločili. Črtici, ki se razlikujeta glede na dolžino. “Vezaj (-) je krajša črtica in pogosto nadomešča besedo ‘in’. Pomišljaj (–) uporabimo med besedami, kadar naredimo premislek, predah,” pojasnjuje dr. Helena Dobrovoljc, višja znanstvena sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Vezaj, ki veže besede, uporabljamo v:

• prirednih zloženkah (socialno-ekonomski dejavniki ali slovensko-avstrijska meja),
• podrednih zloženkah (10-letnica, 50-letnik),
• v dvojnih imenih (zemljepisnih, npr. Šmarje – Sap*, med dvoj­nimi priimki, npr. Zofka Kveder – Jelovšek*, pred vzdevki, npr. Janez Hočevar – Rifle*, in od rodilnika naprej v ime­nih, ki so v imenovalniku pisana stično, npr. Rimski–Korsakov*, Rimskega – Korsakova*),
• med simbolom ali kratico ter končnico oziroma obrazilom (KPK-ja, RTV-ja),
• namesto dela tvorjenke (do- in podiplomski študij).

Vezaj po večini pišemo stično.

Nasprotno pomišljaj po večini pišemo nestično.

“Z njim izrazimo preskok v drugo realnost, misel, premolk, označimo vrivek, sklep, pojasnilo. S pomišljajem tudi poudarimo nasprotje, sklep, razložimo kratice.”

Izjemoma pomišljaj pišemo stično. To naredimo, ko ga uporabimo namesto predlogov “od do” (v letih 2005–2015), z njim izrazimo razdaljo med dvema zemljepisnima točkama (hidrosistem Donava–Tisa) in zapišemo minus pred temperaturo (–5 ºC). 

 

*Spletna stran v določenih primerih tehnično ne omogoča, da bi uporabili vezaj, kakor bi bilo pravilno.

Beseda koronavirus je že nekaj tednov stalnica našega besednjaka. Zna biti, da bo postala tudi beseda leta. Mediji se te teme lotevamo vsak dan z različnih zornih kotov, tokrat pa z vidika, ki je do zdaj izostal – z vidika pravopisa. Zakaj besedi korona in virus zapišemo skupaj, je vprašanje, ki si ga je zastavila Andreja Gradišar in tako prišla do oddaje Kiks o tvorjenkah.

Beseda koronavirus spada med zloženke - pravopis jasno zahteva, da te pišemo skupaj

Beseda koronavirus je že nekaj tednov stalnica našega besednjaka. Mediji se te teme lotevamo vsak dan. Danes pa se jo bomo lotili na način, kot tega še nismo storili – z vidika pravopisa. Zakaj besedi korona in virus zapišemo skupaj, je vprašanje, ki smo ga zastavili dr. Heleni Dobrovoljc, višji znanstveni sodelavki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

“Slovenska slovnica uči, da so za slovenščino značilne zveze, ko levo od samostalniškega jedra, ki je v tem primeru “virus”, lahko stoji le pridevnik. Če pa je levo samostalnik, se zveza dveh samostalnikov piše skupaj, torej kot zloženka. Besedi “korona” in “virus” sta samostalnika, “koronavirus” je zloženka.”

Tvorjenke, med katere spada zloženka koronavirus, so stalnica slovenščine, čeprav so jih jezikoslovci vztrajno izganjali iz knjižne slovenščine še skozi celotno 20. stoletje. Dve besedi pa lahko povežemo tudi z vezajem. Uporabimo ga tedaj, ko povežemo dve enakovredni sestavini v priredno zloženko (modro-belo-rdeča zastava, slovensko-italijanska meja).

Ko se odločamo, ali dve besedi zapisati narazen ali skupaj, si lahko pomagamo tudi z naslednjim:

“Pravopisno pravilo pravi, da pišemo sestavine posamezne besedne zveze narazen, če jim lahko pripišemo navadni pomen (stati na poti‘na cesti’) in če med sestavine lahko vrinemo besedno enoto (po (svoji stari) navadi). Obstaja še tretje načelo: če zaporedja sestavin ne moremo zamenjati, jih je bolje pisati narazen,” pove dr. Dobrovoljc.

Ste s Pirana ali iz Pirana? Se odpeljemo na Ptuj ali v Ptuj? Gremo na Jesenice ali v Jesenice? Tema današnjega Kiksa so predlogi! Darja Pograjc je na enem mestu zbrala osnovna pravila o uporabi predlogov: s/z, h/k, na/v in iz.

Rubriko o kratki informativni koristni slovenščini danes namenjamo zaimku, »katerega« tako radi uporabljamo. Ste ugotovili, kje v tej povedi je napaka? Če se vam je vse zdelo prav, potem prisluhnite sobotnemu KiKsu, ki ga je pripravila Darja Pograjc.

Vabim te na svoj ali moj rojstni dan? Ker se v teh dneh po priporočilih manj družimo, se lahko spretno izognemo morebiti napačni uporabi zaimkov na vabilih. Še vedno pa zelo radi povemo mnenje. Povedal bom svoje mnenje ali povedal bom moje mnenje? V izogib tej dilemi moramo poznati uporabo povratnih svojilnih zaimkov. Osnovna oblika je »svoj«. Razlaga prof. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.