Teden je prinesel prvi sestanek vodij ruske in ameriške diplomacije, Sergeja Lavrova in Marca Rubia. Ameriški predsednik Donald Trump je vnovično vzpostavitev stikov med Moskvo in Washingtonom pospremil z besedami, da bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski lahko že zdavnaj končal vojno. Nato je šel še korak dlje in Zelenskega označil za diktatorja. Svetovna banka ocenjuje, da bo po 15-mesečni izraelski ofenzivi za obnovo Gaze v desetih letih potrebnih več kot 50 milijard dolarjev. Pogajanja o nadaljevanju premirja bi se morala začeti že v začetku februarja. Predvolilni boj v Nemčiji se vrti predvsem glede razprav o migracijah in morebitnem dokončnem političnem vzponu Alternative za Nemčijo.

Vazal ameriškega predsednika Donalda Trumpa Elon Musk je izjavil, da delajo to, zaradi česar so jih volili - občutne spremembe. Tako je Trump napovedal prevzem palestinskega ozemlja v Gazi, izselitev njenih prebivalcev, Ukrajino je pozval, naj poplača ameriško pomoč z redkimi kovinami, z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pa se je dogovoril o takojšnjem začetku mirovnih pogajanj. Proti Kitajski, Kanadi in Mehiki je napovedal carine in kaznoval novinarja medijske hiše, ki je zavrnila preimenovanje Mehiškega zaliva. Očitno pa ga izjemno motijo tudi papirnate slamice, zato je napovedal nacionalno strategijo za prenehanje njihove uporabe.

Se novi ameriški predsednik šali? Pravi, da bo kupil bo Grenlandijo, zahteval vrnitev Panamskega prekopa, iz Gaze bo naredil sredozemsko riviero, medtem pa bosta prijateljska Egipt in Jordanija poskrbela za dva milijona Palestincev. Kot bi igral igro Monopoli, soigralci pa so prijateljske države. Kljub temu nekateri v njem vidijo odrešitelja. Na primer oblasti v Srbiji ali države, ki težko sledijo sankcijam proti Rusiji. Kakor koli, odkar je Donald Trump spet v Beli hiši, svet ni nič lepši, a upajmo, da se juha ne poje tako vroča, kot se skuha. O tem in še čem bomo govorili v Labirintih sveta. Tokrat bo z vami Marjan Vešligaj.

V Gazi se stotisoči razseljenih Palestincev vračajo na svoje povečini porušene domove. Domov iz Hamasovega ujetništva prihajajo tudi izraelski talci. V svoje domovine se vračajo tudi množice Latinoameričanov brez ustreznih dokumentov, proti katerim je ameriški predsednik Trump sprožil pravo gonjo.

Pod plazom kritik se je znašla tudi italijanska vlada, ki migrante prevaža v Albanijo, hkrati pa je libijskega generala, osumljenega mučenj in umora, z državniškim letalom prepeljala domov v Libijo.

Ne glede na to ali se strinjamo z Donaldom Trumpom ali ne, že po prvih dneh njegovega drugega mandata je očitno, da odslej nič več ne bo, kot je bilo. To velja tudi za globalna razmerja, kjer je dokončno prevladal zakon močnejšega. Kar ni dobro znamenje ne za Ukrajince, še manj za Palestince, na nove razmere pa se bo morala privaditi in prilagoditi tudi Evropa. Svet, ki je vsepovprek nasičen z Donaldom Trumpom, skuša v Labirintih sveta razumeti Matej Hrastar.

V pričakovanju zamenjave oblasti v Združenih državah Amerike in ponovne vselitve Donalda Trumpa v Belo hišo je novica tega leta prišla v obliki dogovora o premirju med Hamasom in Izraelom in končanju 15 mesecev trajajoče morije v Gazi. Številni voditelji pozdravljajo dogovor. Zdaj bo glavna naloga mednarodne skupnosti reševanje humanitarne katastrofe v palestinski enklavi.

Donald Trump je ta teden potrdil najtemnejše slutnje in napovedi analitikov, da prihaja na oblast v ZDA protekcionistično naravnan politik, brez posebne afinitete do transatlantskih odnosov. S svojimi težnjami po priključitvi Kanade, zasedbi Panamskega prekopa in Grenlandije napoveduje preureditev mednarodnih razmerij, vzpostavljenih po drugi svetovni vojni. In medtem ko bodoči ameriški predsednik najtesnejšim zaveznikom daje jasno vedeti, da se na ZDA ni več mogoče zanašati, njegov bodoči minister za učinkovitost administracije in najbogatejši Zemljan Elon Musk podpira skrajno desnico na stari celini. Ob vsem nemiru, ki ga povzročata Trump in Musk, je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU razglasil besedo »genocid« za besedo leta 2024. V opomin, da na Bližnjem vzhodu še zmeraj umirajo civilisti – največ v Gazi, kjer je bilo v izraelskih napadih ubitih že več kot 46.000 ljudi.

Niti pred božično-novoletnimi prazniki se svet ne upočasni. Nemška vlada je ta teden pričakovano dobila nezaupnico. Predčasne parlamentarne volitve bodo 23. februarja. V Siriji po padcu režima Bašarja al Asada odkrivajo množična grobišča, hkrati pa se porajajo številna vprašanja, kako doseči mir in slogo v tej razdeljeni državi. Na otočju Mayotte, ki je del francoske kolonialne zapuščine, preštevajo mrtve po silovitem tropskem viharju. Že tako revni otoki v Indijskem oceanu so preživeli pravo katastrofo.

Slika Bližnjega vzhoda, največjega krzinega žarišča našega časa, se je v nekaj dneh temeljito spremenila. Režim, ki je več kot 60 let zagotavljal rusko protiutež Izraelu, se je sesul kot hiša iz kart. Vse kar je Moskva še lahko zagotovila mlajšemu sinu Hafeza al Asada, je nekaj stanovanj za njegovo družino in sodelavce. Bo Rusija zdaj vso svojo energijo preusmerila v biološko izčrpavanje Ukrajine? Ali lahko pobobna usoda doleti vsakogar, kdor dovoli, da je na področju varnosti in obrambe zgolj skakač ene od strani na svetovni šahovnici? O tem in še čem bomo govorili v Labirintih sveta. Z vami bo tokrat Marjan Vešligaj.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.