Labirinti sveta

V New Yorku se je začel proces izbire novega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov. A kdo bi sploh hotel naslediti Antonia Guterresa, ko se povečuje število konfliktov in ko so ti vse bolj divji, ko pravila ne veljajo več in je edino, kar šteje, surova moč? Svojo moč nam je v tem tednu znova pokazala narava, požari v Franciji in Španijo so silovito opozorilo podnebnih sprememb, na Japonskem pa je več deset žrtev zahteval potres. Pravi pretres pa je doživel tudi svetovni nogomet, saj predsednik Fife Gianni Infantino del znamke svetovnega prvenstva ponuja bogatim vlagateljem.

Čeprav je ameriški predsednik Trump že pred časom in večkrat oznanil tako rekoč popolno uničenje iranske vojske, se v zadnjih dveh tednih napadi in povračilni napadi med državama zgolj stopnjujejo. Ceno plačujemo vsi, če nič drugače, ko se ustavimo na bencinskih črpalkah. Pentagon pa celo ocenjuje, da so stroški te vojne presegli 37 milijard dolarjev. Združeno kraljestvo ima novega predsednika vlade, Evropska unija pa dobiva novo posebno predstavnico za Sahel. Ta oseba pa ne bo nekdanja slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.

Evropska unija je imela izredni vrh glede podpore Ukrajini. Njeni voditelji so tudi prišli v Kijev na ukrajinski državni praznik. Novic o iskanju miru med Ukrajino in Rusijo v zadnjem času ni. Propadlo je tudi premirje med Iranom in ZDA. Poleg vojnih žarišč, Evropo prizadeva tudi naravni ogenj. Zaradi visokih temperatur in suše je veliko gozdnih požarov.

Vrh zveze Nato v Ankari je prinesel nove zaveze h kolektivni obrambi in obljube o obilni vojaški pomoči Ukrajini.

Ameriški predsednik Trump si je spet zaželel ozemlje Grenlandije in poskrbel za šov na vrhu tudi z drugimi izjavami.

In medtem ko se je v Iranu milijonska množica poslovila od vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, sta se Teheran in Washington znašla na robu nove vojne.

Tudi o tem v Labirintih sveta.

Živimo v brezobzirnem času, kjer pravila veljajo le toliko kot komu koristijo. Verjeli smo, da nas pred ujmami varuje pravo, katerega neprebojen ščit predstavljajo Združene države Amerike, skupaj z zvezo Nato. A temu očitno ni več tako. Ob 250 letnici ameriške neodvisnosti se spominjamo Wilsonovih tez, pravične rešitve kolonialnih vprašanj, pravice narodov do samoodločbe. Mislili smo, da od tega ne bodo odstopili. A podoba današnjega sveta postaja vse bolj podobna igri Monopoli, kjer glavni igralci prevzemajo zemljo, da bi obogateli in nasprotnika spravili spravili v stečaj.

Iran in Združene države Amerike so sklenili memurandum o razumevanju, v nadaljevanju pa je vsaka od teh držav izkazala drugačno razumevanje vsebine. Ameriški predsednik Donald Trump je ob hitenju, da čim prej zaključi to poglavje pred jesenskimi kongresnimi volitvami ob tem popolnoma obšel zahteve izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki pa mu mir ob bližajočih se parlamentarnih volitvah prav nič ne diši. Tudi glede Ukrajine, ne glede na izjave evropskih politikov, ki jih sicer poslušamo že več kot 4 leta, češ da Kijev zmaguje, Rusija ne izkazuje pretirane zainteresiranosti za odstopanje od svojih zahtev v iskanju kompromisa potrebnega za vzpostavitev premirja.

Prejemnik prestižne mirovne nagrade Mednarodne nogometne zveze Donald Trump si, potem ko je končal še deveto vojno, bržkone zasluži nagrado za mir tudi od Mednarodne zveze za mešane borilne veščine. Za mirovno nagrado Mednarodne federacije za golf, ki bi mu verjetno pomenila še več, bi moral končati še rusko-ukrajinsko vojno. Zanjo je sicer napovedoval, da jo bo rešil čez noč, a kot zdaj ugotavlja, se voditelja obeh držav zares ne marata. V svetu, v katerem imata glavno besedo pohlep in želja po dobičkih, pozabljamo, da se bodo prihodnje vojne bojevale za – vodo, ne nafto. In da imamo od tega izgube skoraj vsi, razen peščica.

Kljub pogajanjem o premirju med Washingtonom in Teheranom se na Bližnjem vzhodu vrstijo novi in novi napadi. Stanje »niti vojna niti mir« se vleče že predolgo, posledice vojne pa zaradi zaprtja Hormuške ožine čutimo iz dneva v dan. Vsaj za nekaj časa pa bodo oči sveta uprte v 23. svetovno nogometno prvenstvo, o katerem govorijo s presežniki. Ti pa niso samo pozitivni. Več v Labirintih sveta, ki jih je pripravila Sandra Krišelj

V dobi umetne inteligence se svet vrti še hitreje in bolj noro kot kadarkoli prej. Če je vojne v Iranu in Libanonu res konec, zakaj se napadi z vseh strani nadaljujejo? V današnjem svetu in času je mogoče reči skoraj vse, preverjanje informacij in navedb namreč vzame precej več časa kot priznanje napake ali prevzemanje odgovornosti. Še vedno traja tudi vojna v Ukrajini, obupani napadi obeh strani pa nakazujejo, da se morda povečuje tudi pripravljenost za mir.

Nekaj dni po obisku Donalda Trumpa v Pekingu so v Pekingu sprejeli še ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kitajska tako daje vedeti, da je ena osrednjih držav mednarodne skupnosti. S krepitvijo voditeljskega videza Ši Džinpinga država tako stopa v ospredje vse bolj personalizirane mednarodne geopolitike Trumpa, Putina, Erdogana in drugih, ki poosebljajo osebne geopolitične pristope držav. To politično smetano zaznamuje pomanjkanje čuta za odgovornost in vse bolj očitna nezmožnost preprečevanja slabih dejanj, kaj šele kaznovanja. K temu pripnimo še ravnanje izraelskega ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvira, ki je kar sam objavil posnetek pridržanih aktivistov s prestreženih plovil humanitarne flotilje za Gazo. Posnetek priča o ponižujočem ravnanju z aktivisti. Sprašujemo se lahko, kaj se šele dogaja s Palestinci, ko so kamere ugasnjene. Tokrat vas po Labirintih sveta vodi Matjaž Trošt.