Labirinti sveta

Parlamentarne volitve na Madžarskem so po 16 letih vladavine stranke Fidesz in Viktorja Orbana prinesle spremembo. Opozicijska stranka Tisza je osvojila dvotretjinsko večino, naslednji predsednik madžarske vlade bo očitno Peter Magyar. Razmišljamo o kampanji, rezultatih ter prihodnjih korakih Madžarske, tudi o njenih odnosih z Evropsko unijo, ZDA in Rusijo.

Dan pred dnevom zmage se velja spomniti, kdo je zmagal. Šele potem lahko ugotovimo, kdo v politiki vleče glavne poteze. Če spremljamo razmere v svetu dobimo občutek, kot da glavna igralca ne igrata drug proti drugemu, ampak tekmujeta, kdo bo zasedel več prostora in kdo bo v prihodnje narekoval distribucijo energije v svetu. Je za nas pomembnejše merjenje moči na Bližnjem vzhodu, ali v vzhodni Evropi?

V ospredju mednarodnega dogajanja je zaostrovanje odnosov med Združenimi državami Amerike in Iranom, saj se kljub uradnemu premirju razmere nevarno približujejo novi eskalaciji. Premirje je sicer podaljšano v ozračju medsebojnih obtožb in vse manjšega zaupanja. Posledice krize občutijo po vsem svetu. »Še nikoli ni bilo tako mračne in dolge sence geopolitike nad energetiko«, opozarja direktor Mednarodne agencije za energijo.

Zmagali smo, zatrjuje ameriški predsednik Trump glede vojne z Iranom, medtem ko grozi z uničenjem celotne civilizacije. Zmagala je demokracija in zmagala je Evropa, pravijo prihodnji madžarski premier Peter Magyar in predstavniki Evropske unije, ob tem ko sploh še ni jasno, kakšna bo v resnici politika nove madžarske vlade in ali ji bo uspelo odplesti Fideszove mreže. Zmagujemo, govori Izrael ob humanitarni katastrofi, ki jo je povzročil v Gazi in v Libanonu. Zmagujemo, si mislijo tudi predstavniki fosilne in vojaške industrije, ob tem ko jim nove vrtine in velikanska vlaganja v tanke omogočajo nove dobičke, vlade pa ukrepe zelenega prehoda pospravljajo v predale. A kdo v resnici zmaguje?

Po večtedenskih spopadih med Iranom na eni ter Združenimi državami Amerike in Izraelom na drugi strani je orožje vsaj za nekaj časa utihnilo. Vse vpletene strani so razglasile zmago, skozi Hormuško ožino je zaplulo nekaj tankerjev. Krhko premirje ogrožajo izraelske bombe, ki še vedno sejejo smrt v Libanonu. V Labirintih sveta bomo pogledali tudi na sosednjo Madžarsko, kjer vse kaže na politični preobrat po 16-letni vladavini kontroverznega Viktorja Orbana.

Vojaški cilji izraelsko-ameriškega napada na Iran so po besedah predsednika Donalda Trumpa skorajda že doseženi. To je sredi tega tedna ponovil tudi v težko pričakovanem nagovoru iz Bele hiše. Poznavalci se sprašujejo, ali se je o skorajšnjem koncu pozanimal tudi pri izraelskem kolegu, premieru Benjaminu Netanjahuju. Kako je je videti Trumpova zmaga, morda vedo zgolj in samo njegovi najbolj zavzeti sledilci, ki jim je, tako kot njemu, popolnoma vseeno, kaj je res in kaj ne. Ali namerava državo umakniti iz zveze Nato? To ostaja vprašanje za nekaj sodčkov nafte. Ta je vse dražja, ceno svojeglavosti plačujemo vsi. Po tokratnih Labirintih sveta vas bo vodil Matjaž Trošt.

Napadi na Iran so se delno ustavili, saj ameriški predsednik Donald Trump trdi, da se pogaja s to državo. V Aziji že občutijo pomanjkanje goriv zaradi zaprtja Hormuške ožine. Podobno je tudi z umetnimi gnojili. Na Danskem so bile parlamentarne volitve. Rezultat je bil tesen, vlado bo težko sestaviti. Vas to na kaj spominja?

Vse bolj kaže, da Izrael in Združene države Amerike vojne z Iranom zgolj z zračnimi napadi ne morejo dobiti. Iranci pa se zdaj bolj kot z režimom ukvarjajo s preživetjem. Trump v svojem slogu pomoč zahteva od zaveznic in hkrati grozi Kubi, kjer je celotna država ostala brez elektrike. Evropske države pa imajo že brez nepredvidljivega zaveznika na drugi strani Atlantika dovolj skrbi, na primer s prihajajočimi volitvami na Madžarskem.

Trenutni konflikt na Bližnjem vzhodu še ne izpolnjuje vseh kriterijev za to, da bi ga lahko poimenovali za svetovno vojno, čeprav je vanjo vključenih več držav z različnih kontinentov, praktično po vsem svetu pa čutimo gospodarske posledice: moten je pomorski promet, finančni trgi so nestabilni, cene nafte in utekočinjenega plina rastejo. Mednarodna agencija za energijo je članice pozvala k sprostitvi rekordnih količin nafte, tržni analitiki pa kljub temu ocenjujejo, da bo učinek na znižanje cen - minimalen. Več v Labirintih sveta.

Združene države Amerike so ob izdatnem prigovarjanju Izraela nenapovedano napadle Iran in usmrtile njegovo vojaško vodstvo z verskim voditeljem, ajatolo Hameneijem na čelu. Bližnji vzhod se je tako znašel sredi novega katastrofalnega konflikta, kar močno čutimo tudi v Evropi. V zalivskih državah je ostalo ujetih na desettisoče zahodnih državljanov, tudi mnogi Slovenci. Evropska unija je ostro obsodila iranski odgovor na napad, ob samem napadu je molčala. Tudi o tem v Labirintih sveta.