Labirinti sveta

Pregovorno velja, da nič ni bolj stalnega, kot so spremembe. V politiki se lahko zgodijo v okvirih predvidene parlamentarne procedure, spet drugje kot posledica tudi predvidenega partijskega diktata. Nosilci oblasti v obeh primerih, na primer v Združenem kraljestvu ali na primeru Kitajske, na prvo mesto postavljajo politično in finančno stabilnost, nujna strateška zavezništva in odnos do posledic vojne v Ukrajini, ki jo nekateri razumejo kot spopad civilizacij.

Naša odločitev o hrani, ki jo uživamo, ne vpliva le na nas same, pač pa tudi na življenjske razmere ljudi daleč stran. Suženjsko delo je žal tudi v 21. stoletju precej pogosto, sta v teh dneh na obisku v Sloveniji opozorila brazilska aktivista. Razmere v Braziliji so se pod vlado predsednika Jaira Bolsonara še poslabšale, tako na področjih prisilnega dela kot ohranjanja naravnega okolja. Manj kot tri tedne pred začetkom še ene podnebne konference, ki ne bo prinesla napredka, se mora, kot kaže, človeštvo sprijazniti s tem, da je meja stopinje in pol nedosegljiva. In z vsemi posledicami, ki jih to prinaša, pa se jih večinoma še niti ne zavedamo. Prihodnost zares ni svetla. Labirinte sveta je tokrat pripravila Špela Novak

Vojna v Ukrajini, ki jo tako ali drugače že občuti ves svet, je vstopila v fazo državnega terorizma. Ubijajo se vplivni posamezniki, uničuje energetska infrastruktura. Kako resne so ponudbe za mirovna pogajanja? Ali lahko upamo, da so politiki, ki so vojno začeli, sposobni vojno tudi končati? Novi obrazi pogosto pomenijo tudi novo upanje. Vendar, ali imamo čas čakati nanje?

Medtem ko je ukrajinska vojska dosegla nekaj uspehov pri osvobojevanju mest izpod ruskega nadzora, si je Rusija prek ustavnega sodišča in nato parlamenta uzakonila priključitev ukrajinskih regij Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje. Zahodne države priključitve ne priznavajo in še naprej oborožujejo Ukrajino. Evropska unija je napovedala nov sveženj sankcij, ZDA novo pomoč v orožju, na Češkem so zbrali denar za nakup tanka, Zelenski je prepovedal pogajanja. Kot kaže, je edini, ki poziva k pogajanjem, le še papež Frančišek. Severnokorejska raketa je bila tako precej prikrajšana medijske pozornosti. Več v Labirintih sveta.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Prebivalci Združenega kraljestva in skupnosti narodov so se v ponedeljek poslovili od Kraljice Elizabete II. Nekateri so v dneh pred pogrebom čakali tudi več kot 14 ur, da so se poklonili spominu na nekdanjo kraljico. Ruski predsednik Vladimir Putin je v luči več vojaških neuspehov v Ukrajini napovedal delno mobilizacijo ruskih državljanov, kar strokovnjaki označujejo kot znak šibkosti, a obenem pripravo na še daljšo vojno. V Iranu vre, v več mestih se vrstijo protesti proti strahovladi teokratske diktature.

Odšla je ikona britanskega 20. stoletja, Združeno kraljestvo in skupnost narodov pod britansko krono je dobila novega kralja. Medtem se na južni strani Rokavskega preliva vrh evropske politike ukvarja z vprašanji lastne usode v času, ko pričakovanje zime terja odzivnost na posledice vojne v Ukrajini. Ta prinaša spremembe na bojnem polju, ko obrambne sile vzpostavljajo nadzor nad delom vnovič pridobljenega ozemlja.

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske in tudi številne po svetu je pretresla včerajšnja smrt angleške in škotske kraljice Elizabete II. Poosebljala je svojo dobo, saj je bila na prestolu kar sedem desetletij. Svet se kljub tej smrti vrti naprej in se sooča z različnimi težavami od vojne v Ukrajini do posledic podnebnih sprememb.

Teden mineva v znamenju priprav na zimo, cene energentov rastejo. Številne države po Evropi skušajo čim bolj zamejiti vplive naraščajočih cen, inflacije, ki je v evrskem območju na leti ravni presegla 9 odstotkov, kar je nova rekorda raven. V noči na sredo je umrl zadnji sovjetski voditelj in Nobelov nagrajenec za mir Mihail Gorbačov, ki je odigral ključno vlogo pri koncu hladne vojne.

Uresničile so se napovedi, da bo Rusija na obletnico ukrajinske samostojnosti pripravila neprijetno presenečenje. Hkrati je v sredo minilo tudi pol leta od začetka vojne, za katero postaja jasno, da bo trajala še dolgo. Donald Trump ima znova vse večji vpliv na politično dogajanje v ZDA, zaenkrat prek kandidatov na vmesnih volitvah. Ob političnih krizah na vseh koncih sveta (Italija, Finska, Pakistan, Kenija, Avstralija) pa velik del svetovnega prebivalstva močno skrbijo suša ter grozeči energetska in prehranska kriza. Kljub vsemu pa se sem in tja najdejo tudi dobre novice, ki nas spomnijo, da vse le ni tako brezupno.