Labirinti sveta

Komu naj popusti Evropa ali kako naj se postavi zase

Svetu zaradi ruske blokade črnomorskih pristanišč grozi lakota. Problema sta se v Ankari lotila zunanja ministra Lavrov in Cavusoglu tako, da sta oba požugala zahodu. Kot bi bila vojna v Ukrajini priložnost za tiste, ki bi radi spreminjali meje in mednarodno ureditev. Nehvaležni časi so to za Evropo in za Slovence. Bomo ali ohranili evropske vrednote, odprtost, solidarnost med narodi ali pa dovolili vrnitev v čase merjenja moči tako imenovanih suverenih držav. O tem in še čem bomo govorili v tokratnih Labirintih sveta.

Embargo na rusko nafto kot evropski pritisk na Moskvo

V Labirintih sveta bomo preverili razmere na ukrajinskih bojiščih in pogledali, kaj prinaša evropski embargo na rusko nafto. Govorili bomo tudi o slovesu pričevalca 20-ega stoletja, velikega Slovenca in Evropejca, pisatelja Borisa Pahorja. Svet se spreminja, britanska kraljica Elizabeta Druga pa ostaja na prestolu že 70 let. Tudi o tem v Labirintih sveta.

V Ukrajini siloviti spopadi za nadzor nad Luganskim

Politična in gospodarska elita v Davosu za svet ne napoveduje svetlih časov, ampak popolno nevihto. Vojna, virusi, podnebne spremembe in draginja so najtežji izzivi, ki so pred nami. Ameriško javnost je pretresel drugi najhujši strelski pohod v šolah v zgodovini, kar je v Združenih državah znova obudilo razprave o zaostritvi zakonodaje o orožju.

"Včasih smo tu pridelovali obilje stročnic, ječmen in pšenico, zdaj ne raste nič več"

Odločitev Finske in Švedske za vstop v Nato je napaka, ki pa neposredno ne ogroža Rusije, če le v teh državah ne bodo namestili Natove vojaške infrastrukture. Takšen je odziv uradne Moskve na prošnjo teh dveh skandinavskih držav za vstop v Severnoatlantsko zavezništvo. Vojna v Ukrajini je povzročila že več deset tisoč civilnih žrtev in je močno spremenila in dodatno polarizirala svet. Ki pa bi se moral poenotiti, če bi želelo človeštvo ukrepati proti skupni grožnji, to so podnebne spremembe.

Od dneva zmage prek nadaljevanja vojne do zrenja v evropsko prihodnost

Praznovanje dneva zmage na eni in poraz človeštva na drugi strani rusko-ukrajinske meje. Vojna spreminja tudi geopolitično sliko, nevtralnost skandinavskih partneric Severnoatlantskega zavezništva se poslavlja in spreminja v članstvo zveze NATO. Medtem ko Evropa razmišlja o svoji prihodnosti, pa se mora kratkoročno dogovoriti, kako izvesti skupni in celostni odklop od ruske nafte in derivatov.

Uspešen umik nekaj sto civilistov iz Marjupolja, bo ta konec tedna humanitarni koridor uspel?

Več kot pet milijonov in pol ljudi je doslej zapustilo Ukrajino, kjer so se v zadnjih dneh napadi ruske vojske skoraj povsem osredotočili na jug in vzhod države. Evropska komisija je pri iskanju ustreznega odziva članic EU na rusko invazijo v tem tednu stopila na spolzko področje naftnih sankcij proti Rusiji. Ta država je sicer ena od treh največjih svetovnih izvoznic nafte. V Evropi se ob tem soočamo z vse večjo draginjo, v Združenih državah Amerike pa se krepi razprava o pravici do umetne prekinitve nosečnosti.

Dva meseca vojne v Ukrajini, Macronu še pet let

Zlepa ali zgrda poskuša Zahod doseči konec ukrajinske vojne, Rusija ima drugačne cilje. Kljub večkratnim pozivom v Ukrajini ni bilo velikonočnega premirja. Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Antonio Guterres je v prizadevanjih za konec sovražnosti v tem tednu obiskal najprej Ankaro, nato Moskvo in včeraj še Kijev. Vse bolj nestabilna je tudi zahodna soseda Ukrajine Moldavija. Poteze zahodnih voditeljev zelo jezijo rusko vodstvo, ki je že prekinilo dostavo plina Bolgariji in Poljski. Francoski predsednik ostaja Emmanuele Macron, Marine Le Pen pa se vseeno zdi močnejša kot kadarkoli prej. Labirinte sveta ta teden raziskuje Matej Hrastar.

Ob povečanih dobavah vojaške opreme in orožja Ukrajini, Zahod napoveduje, da bo v sankcije vključil tudi rusko nafto.

Potem, ko vojna v Ukrajini traja že malone dva meseca, se pojavljajo tako mednarodni pozivi k miru kot tudi ukrajinske zahteve za še več zahodnega težkega orožja za obrambo države. Hkrati je Rusija začela drugo fazo ofenzive na širšem območju Donbasa.  Čeprav je slišati, da utegne vojna, kljub ostrim zahodnim sankcijam proti Rusiji, trajati še več mesecev, pa nekateri ugibajo, da bi lahko Moskva vojno operacijo zaključila do devetega maja, ko je največji državni praznik, ob Dnevu zmage nad fašizmom. Več v Labirintih sveta na Prvem.

Vojna v Ukrajini je razdelila svet, se razpoke poznajo tudi v zahodnem svetu?

Minilo je 50 dni vojne v Ukrajini. V ruske roke je padel Mariupolj. Svet gleda ruševine pristaniškega mesta ob Azovskem morju in se sprašuje, kakšna usoda čaka njegove branilce. Je v ukrajinski vojni storjen genocid? Glede tega si niso edini niti voditelji zahodnega sveta. Na veliki petek je svet razdeljen, kot že dolgo ni bil. Bi pomagalo, če bi se spet srečala papež Frančišek in moskovski patriarh Kiril?