Labirinti sveta

Potem, ko je norveško javnost razburila evtanazija Freye, pol tone težke samice mroža, se zdi, da se normalni del sveta ukvarja s pregovorno normalnimi zadevami. Pogojno rečeno, pa se nenormalni del istega sveta ukvarja z usodnim vprašanjem preživetja naroda, ki mu vodja nekega drugega naroda odreka pravico do obstoja. Vojna v Ukrajini bo kmalu zaokrožila tragični polletni cikel, odkar je Rusija napadla veliko sosedo. Problem za Ukrajino je, da obstaja in to je pogled, ki je globoko zasidran v ruski kulturi.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Ta teden smo obeležili svetovni dan ekološkega dolga. Gre za dan, ko je človeštvo porabilo toliko naravnih virov, kot jih je Zemlja sposobna zagotoviti v letu dni, do konca leta pa je še pet mesecev. V tokratnih Labirintih sveta tudi o zmanjšanju porabe plina v Evropski uniji za 15 odstotkov do marca 2023 ter o obisku papeža Frančiška v Kanadi, kjer se je ponovil opravičilo zaradi vloge, ki jo je imela katoliška cerkev pri prisilnem šolanju staroselskih otrok od leta 1894 do leta 1947.

Dočakali smo trenutek, ko nam politiki ne obljubljajo boljših, ampak slabše čase. Tudi če nas skuša kdo pomiriti, se hitro najde drugi, ki pove, da najhuje šele prihaja. Evropo pesti peklenska vročina. Ko bo poletja konec, pa se bomo morali pripraviti na mrzla stanovanja in dražjo hrano. Lahko bi bilo tudi drugače, če bi se znali dogovoriti za mir v Ukrajini. A to je že daleč od moči evropskih politikov.

Vsak pogled v vesolje bi v nas moral sprožiti misel, kako majhen je v resnici naš planet. Ki pa je kljub temu edini dom, ki ga imamo in ki nam omogoča preživetje – če le ne bomo vsega pokvarili mi sami. Podnebna kriza je namreč dejstvo, s katerim se moramo sprijazniti in v okviru katerega sta nov vročinski val in huda suša v Evropi le delček njegovih posledic. Še vedno pa lahko vplivamo na to, kako hude bodo te posledice. Ob tem zavedanju so dnevnopolitična vprašanja v resnici nepomembna.

Svet se sooča s skrajnimi vremenskimi posledicami: sušami, hudimi neurji. Zaradi previsokih temperatur je prišlo do tragedije na Marmoladi, ko je odlomljeni del ledenika pod sabo pokopal več plezalcev. Vojna v Ukrajini še traja, v petek bo Državni zbor nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Vse hujša je tudi energetska kriza v Evropski uniji, cene energentov zvišujejo tudi špekulanti velikih energetskih družb. Zaradi političnih škandalov je kot vodja Konzervativne stranke odstopil britanski premier Boris Johnson. Vlado bo vodil še do jesenskih volitev Poletje je torej vroče tako ali drugače.

Kako so se Američanke morale vrniti v razmere, ki so jih doživljale njihove babice, prababice? Iščemo Arhimedovo točko in najdemo jo sprva na Bavarskem, kjer je smer gibanja sveta določala sedmerica voditeljev gospodarsko najrazvitejših držav, in sledimo njenemu premiku v središče Pirenejskega polotoka, kjer so sestankovali šefi članic globalno najmočnejše obrambne združbe.

Nemčija in Francija, gonilni sili Stare celine, iščeta načine, kako bolje povezati EU in najti ustrezne rešitve za sodobne izzive. Rusija je z vojno v Ukrajini odprla nova varnostna, gospodarska, geopolitična in energetska vprašanja.

Glasniki ruske nacionalne ideje cinično dvomijo v možnost obstaja napadene Ukrajine, hkrati pa razloge za sankcije pripisujejo domnevno »rusofobni in protiruski politiki« Bruslja. Kako naprej, ko vojni (še) ni videti konca? Tudi o tem v Labirintih sveta na Prvem.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.