
Sign up to save your podcasts
Or


Evropske države se pripravljajo na ustavitev dobav ruskih energentov
Kljub majhnemu napredku v pogovorih med rusko in ukrajinsko stranjo se vojna v Ukrajini nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Iz države je zbežalo že več kot 4 milijone ljudi. Evropske države si medtem belijo glavo, kako se znebiti odvisnosti od ruskega plina. Spopad v Ukrajini pa je tudi v ospredju volilne kampanje pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami na Madžarskem.
Ali se lahko na bojiščih v Ukrajini zgodi preobrat?
V Ukrajini divja vojna že mesec dni. Napredovanje ruske vojske na kopnem se je v glavnem ustavilo, ne poneha pa njeno obstreljevanje mest na jugu, severu in vzhodu države. V obkoljenem Mariupolju več 100 000 ljudi živi v nečloveških razmerah, podobna usoda se zdaj obeta tudi mestu Černigov. Ukrajinski voditelji in zahodni obveščevalci vse pogosteje namigujejo, da Rusija te vojne ne more dobiti. Kremeljska propaganda je vse bolj ostra, prostora za kritični razmislek v Rusiji pa že nekaj časa ni več. Razmere v Rusiji bi se z novimi sankcijami lahko še zaostrile, nekatere poteze in odhodi pa kažejo na prve razpoke v državnem vrhu. Medtem se v Franciji in na Madžarskem ukvarjajo tudi s predvolilnimi boji, ki bodo v veliki meri določili prihodnjo pot držav in s tem Evrope. Avtor oddaje je Matej Hrastar.
Zelenski: Ukrajina potrebuje več pomoči
Na mednarodnem prizorišču potek živahna diplomacija za rešitev ukrajinske krize, medtem ko vojna v tej državi postaja vse bolj krvava. Ukrajinski predsednik Zelenski je zavrnil rusko zamisel o nevtralnem statusu Ukrajine. Človekoljubne organizacije opozarjajo na nevarnost, da bo svet zaradi Ukrajine pozabil na druge pereče humanitarne krize po svetu.
Svarila pred nevarnostjo jedrske nesreče
Več kot en teden traja ruska agresija na Ukrajino, ki naj bi terjala več tisoč smrtnih žrtev, več kot milijon beguncev se je zateklo v sosednje države, ruska vojska pa stopnjuje napade. Moskva je skoraj povsem izolirana od zahodnega sveta na političnem, gospodarskem, športnem in kulturnem področju. Ruski predsednik Vladimir Putin za zdaj ostaja neomajen.
Svet obsoja ruski vojaški poseg
Bobnenje vojne je preglasilo vse ostalo. Ruske čete so vkorakale v Ukrajino in hitro napredujejo proti Kijevu. Zahod, ki tudi nosi del krivde za hudo krizo, je zamrznil odnose z Rusijo in uvedel sankcije. Tudi v Rusiji so bili protesti proti ruskemu napadu. Civilisti pa bežijo in Evropa pričakuje val beguncev.
Kanadska policija začela aretacije protestnikov proti ukrepom in vladi
Zahodni mediji so bili tudi ta teden polni projekcij ruskega napada na Ukrajino, medtem ko Rusija trdi, da širijo lažne informacije. Kanadski nasprotniki obveznega cepljenja protestirajo na ulicah Ottawe že tretji teden, policija pa jih je odstranila z največjega in drugih mejnih prehodov z Združenimi državami Amerike. Nekatere druge države rahljajo kovidne omejitve. Sodišče Evropske unije je zavrnilo tožbi Poljske in Madžarske proti pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.
Diplomacija ne more jamčiti, da ne bo vojne
Diplomacija je najboljše sredstvo za ohranitev miru, je svojčas govoril Winston Churchill. Ampak niti diplomacija ne more jamčiti, da ne bo prišlo do vojne. Je pa metoda diplomacije najboljša možnost, da iz vojne pridemo živi, je še dejal. Francoski predsednik Macron se je pohvalil, da mu je ruski kolega Putin med peturnimi pogovori v Moskvi zagotovil, da ne bo stopnjeval napetosti na meji z Ukrajino. Zahodne obveščevalne službe opozarjajo, da vojna ni izključena, vendar pa mlinski kamni diplomacije meljejo naprej. Medtem »konvoj svobode« in protesti tovornjakarjev hromijo javno življenje v Kanadi…
Najbolj napeto po koncu hladne vojne
Kaj se dogaja med Moskvo in Washingtonom? Iz pogajalskih krogov so pricurljale informacije o zahtevah Zahoda, ki jih zdajšnje rusko vodstvo ne bi moglo izpolniti. Bi v pogajanjih lahko pomagala Turčija, ki goji sicer prijateljske odnose s Putinom, a je zanj strateško, ena najbolj težavnih držav. Iz olimpijskega Pekinga prihajajo pozivi k miru. Kako se bo Kitajska opredelila do svoje severne sosede, pa bomo videli po koncu iger, vsekakor pa v novem tigrovem letu, v katerem pravijo, da bo potrebno pokazati odločnost. Vse to in še kaj bomo slišali v tokratnih Labirintih sveta. Z vami bo Marjan Vešligaj:
Kaj vse je dovoljeno Jupitru
V tokratnih Labirintih sveta o naraščanju napetosti v Ukrajini in o poudarjanju enotnosti članic Nata, pri čemer pa se včasih kateremu izmed voditeljev manjših držav izmuznejo tudi povsem nediplomatska sporočila. Zabave, ki si jih je v času najstrožjih epidemioloških ukrepov v Veliki Britaniji privoščil premier Boris Johnson, zdaj preiskuje tudi policija. Tudi o tem, da se pravica včasih izkaže šele po dolgih letih. Da pa je vse naše prerekanje nepomembno, ko smo soočeni z grožnjo, ki jo lahko premagamo le s skupnimi močmi.
From the publisher's feed

4 Listeners

2 Listeners

4 Listeners

6 Listeners

1 Listeners

4 Listeners

2 Listeners

1 Listeners

0 Listeners

1 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

2 Listeners

1 Listeners

4 Listeners