Možgani na dlani

Z izr. prof. dr. Urošem Marušičem o mehanizmih, ki vplivajo na to, da je gibanje dobro za možgane in telo

10. maj je bil Svetovni dan gibanja. Da je to dobro za naše telo in možgane bržkone niti ni več vprašanje niti dvom, manj pa je znanega o mehanizmih, ki so v ozadju tega, da redna gibalna aktivnost prispeva k boljšemu fizičnemu in psihičnemu počutju. O najnovejših raziskavah, dognanjih in delu se je Mojca Delač pogovarjala z izr. prof. dr. Urošem Marušičem z Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper.

Raziskujemo vpliv stresa na mikrobiom in os mikrobiota-črevesje-možgani

Ljubezen gre skozi želodec. Tudi s stresom ni nič drugače. Tokrat gremo znova bližje fascinantni zgodbi o osi možgani - črevesje in mikrobiomu. To so organizmi, ki živijo v našem črevesju in so svet v malem. Ta svet je, prav tako kot naši možgani, občutljiv na stres. vse več pa vedo tudi o tem, kaj se dogaja vmes. V svet osi mikrobiom-črevo-možgani in vplivu stresa smo se pogovarjali s postdoktorskim raziskovalcem dr. Thomazem Bastiaanssenom, z University Collega v Corku.

Ne smemo pozabiti, da so bili mikroorganizmi na svetu že dolgo pred ljudmi. Najdemo jih povsod, tudi recimo v oceanih, pa seveda na in v človeškem telesu. Čeprav imamo zaradi bolezni občutek, da so bakterije nekaj slabega, pa jih je večina dobrih in nam pomagajo.

Razvoj mikrobioma se začne takoj po rojstvu in se spreminja, tudi odnos med možgani in črevesjem pa zori in se razvija že od samega začetka.  V zadnjem obdobju smo bili vsi izpostavljeni stresu, nekateri akutnemu, mnogo na žalost tudi kroničnemu. Kaj pa ima stres opraviti s tem odnosom med možgani in črevesjem?

Vemo, da je mikrobiom vključen v komunikacijo med črevesjem in možgani ter uravnavanjem razpoloženja. V nedavni študiji na miškah, ki so bile pod stresom pa smo ugotovili, da niso bile samo manj socialno aktivne, pri njih je bilo prisoten tudi višji nivo stresnih hormonov, pa tudi veliko manj stabilen mikrobiom. Če smo ga pogledali pred in po stresnem dogodku smo ugotovili velike razlike, kar pomeni, da mikrobiom ni bil več stabilen ekosistem, ampak kaos.

Vsestranskost tega gibalnega izražanja, tudi za naše možgane

29. april je mednarodni dan plesa, zato ga bomo v tokratni epizodi obilico privoščili tudi našim možganom. Ples s človekom sobiva in se razvija že tisočletja, v zadnjih desetletjih pa se mu posveča tudi nevroznanost. Ne gre namreč samo za obliko gibanja, ki vzdrami naša omrežja za motoriko, ampak ples prebudi mnogo več nevronskih povezav v naših možganih in lahko deluje tudi terapevtsko. O tem se je Mojca Delač pogovarjala z dr. Hanno Poikonen (ETH Zuerich) in prof. dr. Gerryjem Leismanom (Univerity of Haifa).

"Tako kot plesalko, kot tudi kot nevroznanstvenico me navdušuje vsestranskost plesa. Toliko različnih elementov povezuje! Kreativnost, fizično aktivnost, poslušanje glasbe, izražanje čustev, sodelovanje z drugimi. Ta vsestranskost velja tako za ples kot obliko vadbe, kot tudi za dogajanje v naših možganih med plesom." (dr. Poikonen) 

"Možgani so v trenutku, ko naredimo nek gib, v bistvu neaktivni, so pa zelo aktivni ko ta gib načrtujemo. Prav to slednje gibanje poveže s kognitivnim sistemom in oba dela močno sodelujeta. Del možganov, ki nadzoruje zmožnost gibanja, razen hoje, se nahaja v našem čelnem režnju, ki je seveda zadolžen tudi za tako imenovane izvršilne funkcije. S ponavljajočim gibanjem, z vajo, sprožamo kognitivni učinek, to pa zato, ker morata oba sistema sodelovati. Kot sem že poudaril, pride pri načrtovanju gibov do močne aktivnosti celic v omrežjih za motoriko. Gibanje je bolj kognitivno, kot bi si kdo mislil." (prof. Leisman)

Tokrat na dlani - mali možgani

Ste tudi vi že kdaj slišali koga reči ali pa sami komentirali: »Uuuu, samo malo, da razmislim, nekje v malih možganih imam shranjeno to informacijo?« S tem bržkone mislimo, da nekje v ozadju, saj tam, če gledamo z vidika velikih možganov, ležijo tudi naši mali možgani oziroma cerebelum. O njih se bomo pogovarjali z zdravnikom, mladim raziskovalcem na Nevrološki kliniki in  članom Slovenskega društva za nevroznanost Matejem Perovnikom. Bodite pripravljeni na šotor, črva, srp, prečne jame in drevo življenja. Se slišimo v četrtek ob 7.35. Pripravlja Mojca Delač.

Niti ne opazijo, da jih vedno znova rešujejo ljudje z rešilnimi čolni, pripoveduje psihoterapevt Luka Agrež

Možgane na dlani smo doslej že krepko zajeli z odnosi in tudi v tej oddaji bodo rdeča nit. Luka Agrež je socialni delavec in psihodinamski psihoterapevt, sodelavec društva Pojekt-Človek, kjer se ukvarjajo z osebami z izkušnjo zasvojenosti, in tudi programa OMRA, kjer se ukvarjajo z opismenjevanjem na področju duševnega zdravja. In prav to, duševno zdravje, bomo tokrat povezali z odnosi, pandemijo in preizkušnjami vseh vrst za naše možgane. Na potep skoznje vas vabi Mojca Delač.

Ples hormonov, med katerim pride tudi do kakšnega hormonskega trka

Ples hormonov, med katerim pride tudi do kakšnega hormonskega trka – tudi tako bi lahko opisali dogajanje v možganih med porodom. Pa predstavimo glavne akterje tega plesa:

"V ospredju so hormoni, ki sprožijo porod. Hkrati se v možganih sprošča veliko nekih snovi, ki formalno ne spadajo med hormone. Ključen med njimi je dopamin, ki nas vodi skozi to izkušnjo, tudi skozi izkušnjo bolečine," razloži dr. Milica Gregorič Kramberger z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

Oksitocin je hormon, ki vodi k temu, da pride do popadkov. Če se sprošča naravno - je namreč tudi v t. i. umetnih popadkih -, se to dogaja pulzno, v določenih intervalih.

Med porodom je prisoten tudi adrenalin:

"To je snov, ki se sprošča v fazi stresa. S pomočjo notranjih endogenih opioidnih snovi - endorfinov in dopamina se ta reakcija telesa omili. Tudi zato mame tega spomina na bolečino večinoma ne ohranimo," pojasni dr. Gregorič Kramberger.

Sogovornica dodaja, da so zaradi tega zelo pomembne razne tehnike sproščanja, ki nas pripravijo na sam dogodek. Na ta način se v naših možganih oblikuje tudi miselno in ne le telesno pričakovanje.

Ob 1. aprilu o šalah, smehu in humorju, s katerim imajo možgani resno delo

Humor lahko v marsičem zrahlja napetost časa. Smisel zanj je nekaj, kar v možganih tistega, ki ga ustvarja, in tistega, ki ga "sprejema", aktivira cel kup omrežij.
Od hihitanja do smeha, zaradi katerega boli trebuh in se solzijo oči. Ga je sploh lahko kdaj preveč? Je humor nekaj, kar je evolucijsko značilno samo za nas, ljudi? O vsem tem v prvoaprilski epizodi, v kateri se resno lotevamo šal. Z dr. Majo Smrdu (Univerza na Primorskem) in prof. dr. Robinom Dunbarjem (Univerza Oxford). Pripravlja Mojca Delač.

Pred kakšnim izzivom so naši odnosi v digitalnem svetu?

V zadnji v seriji Na valovih odnosov se Možgani na dlani skupaj s Frekvenco X odpravljajo na področje odnosov med ljudmi in računalniki/roboti. Kaj nas je zadnje leto naučilo o odnosih med človeško in umetno inteligenco? O tem z nevroznanstvenikom, Jurijem Dreom, in robotičarko, dr. Mašo Jazbec. Epizoda je nastala v okviru serije Na valovih odnosov. Pripravljata jo Luka Hvalc in Mojca Delač.

Digitalni odnosi so že pred pandemijo postali neizpodbiten del našega sveta, v zadnjem letu pa smo vanje dobili še dodaten uvid. Za marsikoga so postali temeljni stik in okno v odnose. Šola, služba, družabno življenje, celo rekreacija … so se preselili na splet. Tam se informacije pretakajo brez fizičnih omejitev in razdalj, a v digitalnem svetu nihče ni otok, tudi če bi si to želel. Živost, naš hibridni odnos s seboj, s teboj, s svetom … se spreminja. Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?

Nevroznanstvenik Jurij Dreo pravi, da je človek v digitalnem svetu še manj otok kot v fizičnem, ko govorimo o odnosih: "V digitalnem svetu se informacije pretakajo brez fizičnih omejitev in razdalj. Če v fizičnem svetu neka razdalja še lahko pomeni otočno izolacijo, v digitalnem svetu to ne velja. V digitalnem svetu nihče ni otok."

"Če bomo imeli umetno inteligenco, ki se bo obnašala kot človek, jo bomo tudi sprejeli kot druge ljudi."

Robotičarka Maša Jazbec je z ekipo v Zasavju razvila Evo, prvo robotsko občanko Trbovelj. Navkljub profesionalnem ukvarjanju z virtualnim svetom in umetno inteligenco, izjemno pogreša osebne stike: "Pomemben je pogled v oči, pa čuti, vonj in zvok, ko se nekam odpravimo, kar je ključno za empatijo. Tega smo oropani, predvsem izgubljajo mladi."

"Življenje je v pandemiji postalo zelo hibridno. Na pol smo avatarji. Če nisi v virtualnem svetu, te praktično ni."

Človek ni otok je bilo geslo tudi letošnjega tedna možganov. S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Kaj pa se pri tem dogaja v naših možganih? V skupni tridelni seriji oddaj Frekvenca X in Možgani na dlani na Radiu Slovenija raziskujemo, kako doživljamo sebe in druge, kako na odnose vplivajo maske, kaj se dogaja, ko vanje posežejo ekstremne razmere in kaj smo se v tem letu naučili o odnosih v digitalnem svetu.