Možgani na dlani

Kako se odzivamo in kakšne odnose ob tem gradimo s seboj in s svetom

Tokrat možgane peljemo v ekstremne razmere. Za nekatere so ekstremi že jutranje vstajanje, za druge raziskovanje najvišjih vrhov sveta. Skoraj vedno pa se ekstremi poigrjo z našo cono udobja in varnosti. In pravzaprav smo bili v zadnem letu vsi na nek način - v ekremni situaciji. Kako so naši nevroni omreženi za takšne razmere? In kaj se zgodi, če je adrenalina in stresa preveč? O tem z nevrologom, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom in alpinistom, kirurgom in gorskim reševalcem, dr. Jurijem Gorjancem. Pripravljata Mojca Delač in Luka Hvalc.

Epizoda je delček serije Na valovih odnosov.  Daljšo različico najdete v arhivu in med podkasti Možgani na dlani in Frekvenca X.

Odnosi so kompleksni in večplastni že sami po sebi, zahtevne, ekstremne razmere pa lahko sprožijo tudi ekstremne odzive, zato je obvladovanje odnosov s seboj, s teboj, s svetom še veliko težje in pomembnejše. Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?

Dr. Jurij Gorjanc je zdravnik, alpinist in gorski reševalec: "Največkrat se zgodi, da smo v helikopterski posadki razporejeni po dva spredaj in trije zadaj. Dva plus tri je pet. So pa bile situacije, ko je bilo dva plus tri sedem. Takrat si ljudje tako zelo zaupajo. Tudi v najbolj mejnih in meglenih razmerah nam uspe rešiti ponesrečenca, ko se zdi to nemogoče. Nasprotno pa so tudi situacije, ko je dva plus tri tri, to je takrat, ko ni zaupanja. Nujno je sprejeti svojo vlogo in v enaki meri privoščiti drugim." 

"Zaupati drug drugemu, zaupati sebi in pustiti drugim, da ti zaupajo."

Nevrolog prof. Zvezdan Pirtošek izpostavlja ravnovesje starejšega in novejšega dela možganov, amigdale in prefrontalnega korteksa. "Včasih je čas za paniko in prav je, da se amigdala aktivira, včasih pa je dobro uporabiti tudi prefronalni korteks. Tudi zaradi njega bomo premagali virus."

"Dostikrat rečemo, da se ne smemo bati stresa, ampak stres mora biti kratkotrajen, če traja dlje časa, to ni dobro."

Človek ni otok je geslo tudi letošnjega tedna možganov. S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Kaj pa se pri tem dogaja v naših možganih? V skupni tridelni seriji oddaj Frekvenca X in Možgani na dlani na Radiu Slovenija raziskujemo, kako doživljamo sebe in druge, kako na odnose vplivajo maske, kaj se dogaja, ko vanje posežejo ekstremne razmere in kaj smo se v tem letu naučili o odnosih v digitalnem svetu. 

Mnogo izzivov za prilagoditev in človečnost, a možgani so v zgodovini to že velikokrat doživeli

Zaznavanje obrazov je lastnost, ki se je evolucijsko razvijala s človeštvom in ji je namenjen tudi poseben del naših nevronskih omrežij. O tem smo v naših oddajah že kar nekajkrat govorili. Je po letu dni že kaj več znanega tudi o tem, kaj se zgodi, ko obraze kar naenkrat zakrivajo – maske? Ali to vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask? Vse to sta se v posebni seriji ob Tednu možganov spraševala Mojca Delač in Luka Hvalc. Možgani na dlani v marcu plujejo Na valovih odnosov. Ob 7.35 za pokušino več in podrobneje pa tudi v posebnem podkastu.

S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Ti v času pandemije doživljajo preizkušnje vseh vrst. Je res vse drugače? Kako se na to odzivajo naši možgani? Zaznavanje obrazov je imenitna lastnost, ki se je evolucijsko razvijala s človeštvom in ji je namenjen tudi poseben del naših nevronskih omrežij. Kaj pa se zgodi, ko obraze kar naenkrat zakrivajo – maske? Kako njihova nošnja vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili? Kaj pa otroci, starostniki in ranljive skupine?

Osrednja gosta prve epizode sta psiholog dr. Erez Freud in nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Sodelujeta tudi psihiatra in psihoterapevta prof. dr. Borut Škodlar in Breda Jelen Sobočan. V oddajo so vključeni prispevki s kreativnega multimedijskega natečaja na temo odnosov.

"V zadnjih tridesetih letih nam je veliko več škode naredila splošna družbena anksioznost, kot pa to, da moramo leto ali dve nositi maske.”

Človek ni otok je geslo tudi letošnjega tedna možganov. S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Kaj pa se pri tem dogaja v naših možganih? V skupni tridelni seriji oddaj Frekvenca X in Možgani na dlani na Radiu Slovenija raziskujemo, kako doživljamo sebe in druge, kako na odnose vplivajo maske, kaj se dogaja, ko vanje posežejo ekstremne razmere in kaj smo se v tem letu naučili o odnosih v digitalnem svetu. 

Insula doslej ni imela prav veliko pozornosti

Insula na prvi pogled, če pogledamo možgane, ni vidna. Je v globini, "kot nekak otok v prekrivajočem se valovanju možganskih gub", pripoveduje nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Insula je doslej doživela manj pozornosti, mi pa smo jo vzeli pod drobnogled v tokratni epizodi Možganov na dlani, ki že odpira serijo Na valovih odnosov. Vabljeni tudi, da sodeluje v posebnem natečaju Tedna možganov.

Cela simfonija povezav omogoča, da lahko govorimo in prepevamo

V zadnji epizodi v  mini seriji V omrežjih zvoka smo se posvetili našim glasilkam ter njihovi povezavi z našimi možgani. Prof. dr. Irena Hočever Boltežar, otorinolaringologinja, nas bo odpeljala v svet kompleksnih omrežiij, ki nam omogočajo čudovite stvari, profesor glasbe Matej Jevnišek pa med drugim pojasnil tudi, zakaj je na primer pesmica "Kuža pazi" tako primerna za tiste prve začetke petja in razvijanja glasilk.

V tretjem delu mini serije 'V omrežjih zvoka' se nam je pridružil dr. Brian Rabinovitz

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.

V omrežih zvoka tokrat o pomenu uspavank in o tem, kako vplivajo na zvočno-glasbeni razvoj, z dr. Anito Collins

V drugi epizodi iz cikla oddaj V omrežjih zvoka se bomo posvetili uspavankam. Kaj imajo skupnega, zakaj so pomembne in kako vplivajo na otrokov razvoj? O tem se bomo pogovarjali s priznano raziskovalko glasbe in možganov dr. Anito Collins, ki smo jo poklicali v Canberro. Nezaspano o uspavankah v Možganih na dlani z Mojco Delač.

Otroci uporabljajo ušesa za razumevanje sveta že od samega začetka. Ne zmorejo še zelo dobro videti, se premikati, tudi njihov voh se šele razvija … Slišijo pa dobro že od samega začetka. To ni tako presenetljivo, saj je v sluh in v procesiranje slušnih informacij vključenih največ omrežij v naših možganih, ki predelujejo tudi največ informacij. Ob pomoči slušnih dražljajev dojenčki razumejo, kdo v njihovi okolici je najpomembnejši, kdo skrbi zanje. To najlaže storimo tako, da jim pojemo. Petje je naš prvi jezik, šele za njim pride govorjena beseda. Petje nam gre v ušesa in tako rekoč vse telo in nas zbliža z drugo osebo.

Tako torej začnejo naše emocionalne izkušnje nabirati kilometrino, mi pa vemo, kdo je v našem »plemenu«, pravi dr. Collins. In niti ni nujno, da gre pri tem za kakšne znane napeve.  Mama ali oče lahko samo mrmrata ali pojeta besedilo, ki nič ne pomeni.

Počutiti se moramo varne, vedeti moramo, komu zaupati in na koga se lahko zanesemo, s kom se lahko povežemo z glasom. V tem je veliko temeljnega, življenjskega.

Kdaj pa uspavanka – deluje? No, če pomislimo na glasbene značilnosti, bi lahko, sicer ne vedno, rekli, da ne sme biti preveč razgrajaška …

Najbrž že samo ob omembi besede »uspavanka« kar zaslišite tisti glas … ritem je počasnejši, intervali so ožji, veliko je ponavljanja, glas je tišji. In besede niso tako pomembne, saj jih otrok ne razume, razume pa čustveno sporočilo, ki ga prinaša glas.

Od glasbenega spomina do fonološkega zavedanja

V prvi epizodi miniserije V omrežjih zvoka, se bomo potopili v naše glasbene spomine in raziskali, kako se glasba v naših možganih razvija ob govoru oziroma jeziku. Prof. dr. Daniel Műllensiefen (Goldmiths College, University of London) nam bo med drugim pojasnil, kaj imajo naše glasbene sposobnosti s fonološkim zavedanjem, zakaj je zgodnje osnovnošolsko obdobje tako raziskovalno zanimivo in kaj je že pokazala longitudinalna raziskava o kognitivnih sposobnostih in nadarjenosti za glasbo med najstniki.

Najbrž že pred vstopom v osnovno šolo, pri štirih, petih letih otroci oblikujejo neko fonološko zavedanje, besede znajo razstaviti na zloge, znajo prepoznati foneme, prepoznajo višino tona, znajo ponoviti enostaven ritem in se tudi naučijo peti. Ta paralelni razvoj se nadaljuje skozi Osnovno šolo, z našo raziskavo smo pokazali da celo nekje do 12. leta. V nekem trenutku nato otroci razvijejo zadostno fonološko zavedanje in bralne sposobnosti in temu pozneje v odraslem življenju, razen, če imamo velike težave, ne posvečamo več posebne pozornosti. Glasbeni razvoj pa se nadaljuje, tudi skozi obdobje najstništva pa do zgodnjih dvajsetih, odvisno od tega, koliko časa posvetimo učenju in razvoju glasbenih veščin.

Kaj pa če gremo v tista lepa leta – najstništva? Trenutno prof. Daniel Muellensiefen skupaj s kolegi opravlja študijo razvoja glasbenih sposobnosti in kognitivnih in socialnih veščin pri najstnikih v Nemčiji in Veliki Britaniji, starih 11/12 do 17/18 let. Rezultate pričakujejo čez dve leti.

Narejeno pa že imamo preliminarno analizo in do zdaj zbrani podatki  kažejo na tesno povezavo med kognitivnim razvojem in glasbenimi veščinami.

Kako stres v zgodnjem obdobju vpliva na možgane?

Doktorica Maša Čater, z Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, je vsestranska možanska navdušenka, ki smo jo v naši oddaji že imeli priložnost spoznati. Tokrat v ospredje postavljamo: stres. Slišali bomo, s katerimi odgovori je že postregla raziskava o posledicah stresa v zgodnjem otroštvu in njegovega vpliva na možgane pri miškah. Zakaj je prav to obdobje tako pomembno? Katere paralele lahko povlečemo s človekom in katere s posledicami kroničnega stresa? Kakšno vlogo in potencial imajo pri tem matične celice? Vse to v oddaji, ki jo je pripravila Mojca Delač.