Možgani na dlani

19. november je svetovni dan stranišč. Tudi v tokratnih četrtkovih jutranjih minutah z možgane se bomo posvetili temi in prostorom "kamor gre še cesar peš". Zakaj je tako zahtevno misliti na kaj drugega, če nas tišči na stranišče? Kako poteka povezava med možgani in mehurjem? Kako se te povezave oblikujejo z razvojem in kaj se zgodi, če so zaradi tega ali onega prekinjene? O tem se bomo pogovarjali z nevrologom in nevrofiziologom prof. dr. Davidom B. Voduškom. V četrtek ob 7.35 na Prvem.

Kako komunicirajo mehur in možgani?

Devetnajsti november je svetovni dan stranišč. Tudi v tokratnih četrtkovih jutranjih minutah za možgane se bomo posvetili temi in prostorom, "kamor gre še cesar peš". Zakaj je tako zahtevno misliti na kaj drugega, če nas tišči na stranišče? Kako poteka povezava med možgani in mehurjem? Kako se te povezave oblikujejo z razvojem in kaj se zgodi, če so zaradi tega ali onega prekinjene? O tem se bomo pogovarjali z nevrologom in nevrofiziologom prof. dr. Davidom B. Voduškom. V četrtek ob 7.35 na Prvem.

Zdaj pa vas, drage poslušalke in cenjeni poslušalci, za dobro jutro prosim, da si v mislih sami sebe predstavljate na svoji najljubši plaži ali pa na svojem najljubšem razgledišču med vrhovi gora. Gre? Vidite slike in podobe in se vam zdi, da se skoraj lahko dotaknete morskih valov ali da je pravkar nad vami poletela ptica? Vse to zmore naša vizualizacija. Kaj pa se zgodi, če je ni? Tokrat bomo raziskali pojav, ki se mu reče AFANTAZIJA, nekateri ji pravijo tudi slepi um, opisuje pa nezmožnost vizualizacije. Zakaj se to zgodi in kako vpliva na posameznika, pa v pogovoru s predstojnikom katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom. Pripravlja Mojca Delač.

Tokrat bomo raziskali pojav, ki mu nekateri pravijo tudi »slepi um«, opisuje pa nezmožnost vizualizacije

Zdaj pa vas, drage poslušalke in poslušalci, za dobro jutro prosim, da si v mislih sami sebe predstavljate na svoji najljubši plaži ali pa, če ste bolj za hribe, na svojem najljubšem razgledišču med vrhovi gora. Gre? Vidite slike in podobe in se vam zdi, da se skoraj lahko dotaknete morskih valov ali da je pravkar nad vami poletela ptica? Vse to zmore naša vizualizacija. Kaj pa se zgodi, če je ni? Tokrat bomo raziskali pojav, ki se mu reče afantazija. Zakaj se to zgodi in kako vpliva na posameznika pa v pogovoru s predstojnikom katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom. Pripravlja: Mojca Delač.

Budilka zvoni, zaspano se skobacamo iz postelje … napol v snu in še v temi odtavamo v smeri kopalnice in potem …. “AUuuuuUU!” naš prst na nogi doživi bližnje srečanje z robom postelje, omare ali kakšnega drugega predmeta, ki se je postavil po robu naši jutranji rutini in ne-bolečini. Kaj se dogaja v naših možganih, ko boli, smo v naših oddajah že raziskovali, tokrat pa se bomo ustavili pri tistem “Auuuuuuu!”Zakaj bolečino “ozvočimo”, vokaliziramo in – ali nam to kaj pomaga? Kako je pri akutni in kronični bolečini? Pri mlajših in starejših? Je podobno s solzami? Z odgovori nam bo pomagala doktorica Helena Jamnik z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča. Pripravlja: Mojca Delač.

Bolečina in vokalizacija: Tudi preklinjanje kot analgetik deluje le začasno

Budilka zvoni, zaspano se skobacamo iz postelje … napol v snu in še v temi odtavamo proti kopalnici in potem …. AUuuuuUU! Naš prst na nogi doživi bližnje srečanje z robom postelje, omare ali kakšnega drugega predmeta, ki se je postavil po robu naši jutranji rutini in ne-bolečini. Kaj se dogaja v naših možganih, ko boli, smo v naših oddajah že raziskovali, tokrat pa se bomo ustavili pri tistem Auuuuuuu! Zakaj bolečino ozvočimo, vokaliziramo in ali nam to kaj pomaga? Kako je pri akutni in kronični bolečini? Pri mlajših in starejših? Je podobno s solzami? Z odgovori nam pri tem pomaga doktorica Helena Jamnik z URI Soča.

V primeru akutne bolečine, ko se srečamo z nekim nenadnim, nepričakovanim dražljajem, po večini pri vseh nas to pomaga obvladovati bolečino.

To vedenje se socialno oblikuje skozi čas. Jok je, pripoveduje sogovornica, drug način, nastaja kot izraz nekega stanja in ne kot vedenjski odziv na bolečino, služi pa predvsem kot olajšanje čustvenega odziva na neko ogrožajočo izkušnjo.

Vokalizacija pomeni, da se iz stanja pasivnosti, nemoči premaknemo v stanje aktivnosti in večje moči.

 

Kdaj se začne samozavedanje? Kdaj ugotovimo, da v ogledalu gledamo sebe in ne drugega? Kako poteka učenje v prvih letih življenja? Je to v časih, v katerih živimo, kaj drugače? Veliko vprašanj za razvojnega nevroznanstvenika, prof. dr. Denisa Mareschala, direktorja Centra za Možgane in kognitivni razvoj na kolidžu Birkbeck v Londonu, kjer je tudi namestnik vodje oddelka za psihološke znanosti. V svet nevronov, ki se učijo, je z njim zavila Mojca Delač.

Pogovor z razvojnim nevroznanstvenikom, prof. dr. Denisom Mareschalom

Kdaj se začne samozavedanje? Kdaj ugotovimo, da v ogledalu gledamo sebe in ne drugega? Kako poteka učenje v prvih letih življenja? Je to v časih, v katerih živimo, kaj drugače? Veliko vprašanj za razvojnega nevroznanstvenika, prof. dr. Denisa Mareschala, direktorja Centra za Možgane in kognitivni razvoj na kolidžu Birkbeck v Londonu, kjer je tudi namestnik vodje oddelka za psihološke znanosti. V svet nevronov, ki se učijo, zavijemo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.

 

"Težko rečem, da so me možgani zanimali že kot otroka, sem pa bil obseden z živalmi. Najprej sem se odločil za študij fizike, a že zelo zgodaj med podiplomskim izobraževanjem sem ugotovil, da so otroci veliko zanimivejši kot skale, zato sem se preusmeril na področje otrokovega razvoja in seveda spoznal, da so v osrčju vsega tega možgani. To se je zgodilo, ko sem bil v dvajsetih, in tako sem zaplaval na področje znanosti o možganih" (D. Mareschal).

Odkritja ostankov možganskega tkiva med arheološkimi izkopavanji so izjemno redka. Prav zato je odkritje multidiscipinarne skupine raziskovalcev na čelu s forenzičnim antropologom Profesorjem Pierpaolom Petronejem iz Neaplja in vulkanologom  profesorjem Guidom Giordanom iz Rimske Univerze Tre, tako izjemno.  V eni od žrtev izbruha vulkana Vezuva v Herkulaneju iz leta 79 so našli vitrificirano možgansko tkivo, s tem pa dobili imeniten vpogled v centralni živčni sistem antičnega človeka.  Nič čudnega, da je bilo odkritje, ki so ga pred kratkem objavili v znanstvenem članku, tako odmevno. Profesor Guido Giordano bo gost tokratne epizode Možganov na dlani, ki jo pripravlja Mojca Delač. 

Prof. Giordano ob izjemni najdbi: "Ne moremo spati od navdušenja ob misli, kaj to pomeni za prihodnost vulkanoloških raziskav"

Odkritja ostankov možganskega tkiva med arheološkimi izkopavanji so izjemno redka. Prav zato je odkritje multidisciplinarne skupine raziskovalcev s forenzičnim antropologom, profesorjem Pierpaolom Petronejem iz Neaplja in vulkanologom profesorjem Guidom Giordanom iz rimske univerze Tre tako izjemno. V eni od žrtev izbruha vulkana Vezuva v Herkulaneju iz leta 79 so našli vitrificirano možgansko tkivo, s tem pa dobili imeniten vpogled v centralni živčni sistem antičnega človeka. Nič čudnega, da je bilo odkritje, ki so ga pred kratkem objavili v znanstvenem članku, tako odmevno.

Zelo veseli smo vsakokrat, ko se znanosti uspe prebiti do javnosti. To je vedno uspeh.

Prof. dr. Guido Giordano je znanstvenik in predsednik italijanskega združenja za vulkanologijo.

Pod elektronskim mikroskopom so znanstveniki lahko opazovali zelo dobro ohranjene nevrone iz različnih delov centralnega živčnega sistema in hrbtenjače. Kako pogosto se v vulkanoloških raziskavah sploh zgodi, da pridejo do kakšnega tkiva?

Zahvaljujem se vam za to vprašanje, saj mi daje možnost, da pojasnim, da gre za zares enkratno odkritje. Kot si lahko predstavljate, je pri vulkanskih procesih zraven magma in temperatura je v takem okolju res visoka. Ljudje, zgradbe, narava, vse to je izpostavljeno več sto stopinjam Celzija, to pa po navadi popolnoma uniči strukture, jih požge. Ohranjanje organske snovi v takem okolju je enkratno. V tem primeru govorimo o posebnem procesu ohranjanja organskega materiala, ki nam omogoča študije, kakršnih doslej še ni bilo.

Da se je možgansko tkivo iz leta 79 tako lepo ohranilo, pa se gre zahvaliti procesu vitrifikacije. To zelo enostavno pomeni, da se je tkivo spremenilo v steklo.

Večina prebivalcev je ob izbruhu pobegnila, še preden je vroč plaz dosegel mesto. Le nekaj jih je ostalo. Med njimi tudi človek, ki je med izbruhom spal v sobi. Izpostavljen je bil vročini nekaj sto stopinj Celzija. Proces vitrifikacije, ki je omogočil, da so se možgani, torej mehko tkivo, tako lepo ohranili, pa ni vključeval le visokih temperatur, ampak tudi ohlajanje. Da se je tkivo spremenilo v steklo, pomeni, da je bilo ohlajanje zelo hitro. Te postopke poznamo iz biologije, ko s sobne temperature snovi hitro ohladijo na –170, –200 stopinj Celzija. V našem primeru je torej šlo za izpostavljenost zelo močnemu vročemu valu in potem naglemu ohlajanju. Ta ugotovitev je zelo pomembna tudi za razumevanje oziroma rekonstrukcijo vulkanološke zgodovine izbruha Vezuva.

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.

S prof. dr. Mojco Zvezdano Dernovšek o osebnostni motnji, ki jo dobro poznajo skozi nevrobiološko prizmo

Osebnostne motnje so skupina težav z duševnim zdravjem, za katere je značilno, da se pojavi vedenje oziroma doživljanje, ki odstopa od neke družbene norme. Z razvojem nevroznanosti je seveda vedno več o teh motnjah znanega tudi z nevrobiološkega vidika. Med temi prednjači Mejna osebnostna motnja, o kateri se bomo pogovarjali s psihiatrinjo, prof. dr. Mojco Zvezdano Dernovšek.

Zakaj je v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja kar naenkrat beseda, ki se neprestano ponavlja in s katero dobi moč, da odkriva svet okoli sebe, hkrati pa vstopa v dialoge z odraslimi. Kaj se dogaja z nevroni v tem obdobju in zakaj ta zakaj postane tako priljubljen? O tem v tokratni epizodi, ki jo ob Tednu otroka posvečamo malim vprašanjem velike radovednosti. Na naša bo odgovarjala Kaja Hacin Beyazoglu, raziskovalka in asistentka na Katedri za razvojno psihologijo FF Univerze v Ljubljani. Pripravlja: Mojca Delač.

Ob Tednu otroka raziskujemo, zakaj so možgani v določenem obdobju v zgodnjem življenju tako zaposleni z vprašanji

Zakaj je v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja kar naenkrat beseda, ki se neprestano ponavlja in s katero dobi moč, da odkriva svet okoli sebe, hkrati pa vstopa  v dialoge z odraslimi. Kaj se dogaja z nevroni v tem obdobju in zakaj ta zakaj postane tako priljubljen? O tem v tokratni epizodi, ki jo ob Tednu otroka posvečamo malim vprašanjem velike radovednosti. Na naša bo odgovarjala Kaja Hacin Beyazoglu, raziskovalka in asistentka na Katedri za razvojno psihologijo FF Univerze v Ljubljani.  Pripravlja: Mojca Delač.

Za izhodišče tokratnega možganskega raziskovanja smo vzeli poslušalčevo vprašanje, kaj se zgodi, ko ob osebi, ki smrči, narediš tisti značilni "c c c c c", in ta za nekaj hipov preneha smrčati. Kaj se dogaja z našimi možgani, kadar smrčimo, kdaj je smrčanje pogostejše in kdaj lahko bolezensko stanje? O vsem tem smo se v 1. epizodi 6. sezone pogovarjali s somnologinjo prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj.

Možgani in smrčanje. "Ali tisti "c c c c" res pomaga?"

Za iztočnico tokratnega možganskega raziskovanja, smo vzeli vprašanje poslušalca, kaj se zgodi, ko ob osebi, ki smrči, narediš tisti značilni "c c c c c" in za nekaj hipov preneha smrčati. Kaj se dogaja z našimi možgani, kadar smrčimo, kdaj je smrčanje pogostejše in kdaj lahko bolezensko stanje? O vsem tem smo se v 1. epizodi 6. sezone pogovarjali s somnologinjo prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj. Pripravlja: Mojca Delač.

V tokratni epizodi bomo spoznali Dašo in Tadeja. Oba sta zgodaj v svojem življenju, Daša ob koncu Osnovne šole, Tadej pa kot osemletnik, zbolela za epilepsijo. Epileptični napadi se kažejo v različnih podobah in včasih jih okolica niti ne opazi. Epilepsija namreč prizadane različna omrežja v naših možganih, z razvojem tehnologije, novimi znanji in raziskavami, pa je na volo že kar nekaj metod zdravljenja. O tem, stigmi, ki je še vedno prisotna in izkušnjah z epilepsijo, v tokrtatni epizodi pripovedujejo dr. Natalija Krajnc, otroška nevrologinja in presednica Društva Liga proti epilepsiji Slovenije, Daša Kovačič in Tadej Votolen. Avtorica: Mojca Delač.

O tem, kako se epilepsija poigra z našimi nevroni, in o dveh izkušnjah s to pogosto nevrološko motnjo

V tokratni epizodi smo spoznali Idrijčanko Dašo in  Ptujčana Tadeja. Oba sta zgodaj v svojem življenju, Daša ob koncu Osnovne šole, Tadej pa kot osemletnik, zbolela za epilepsijo.

Na začetku nisem vedela, da so to - kratke odsotnosti- napadi. Vsi doma smo mislili, da je to zaradi stresa, pa šola, pa ples. Ker sem plesalka, smo imele državno tekmovanju in na odru, sem doživela napad, to mojo "odsotnost", ki je bila tudi moj najdaljši napad. Vedela sem, da je nekaj narobe z mano. Odločila sem se, da grem k osebni zdravnici, kjer sem že takoj dobila diagnozo, da je to - epilepsija.

Epileptični napadi se kažejo v različnih podobah in včasih jih okolica niti ne opazi. Epilepsija namreč prizadane različna omrežja v naših možganih.

Moja zgodba se je začela pri osmih letih in trajala deset let. Epilepsijo sem preživljal v najstniškem obdobju. To bolezen ne jemljem kot neko tragedijo, ampak je bila to zame negativna in hkrati pozitivna izkušnja, ki me je opredelila v človeka, kakršen sem sedaj. najtežji preizkus za mladostnika je bilo prav to najstniško obdobje, saj sem si želel biti kot vsi ostali, a v tistem času zaradi bolezni nisem mogel biti.

Z razvojem tehnologije, novimi znanji in raziskavami, pa je na voljo že kar nekaj metod zdravljenja.

O tem, stigmi, ki je še vedno prisotna in izkušnjah z epilepsijo, v tokratni epizodi pripovedujejo dr. Natalija Krajnc, otroška nevrologinja in presednica Društva Liga proti epilepsiji Slovenije, ki prav letos obeležuje 30-letnico delovanja, ter Daša Kovačič in Tadej Votolen.

 

 

O izzivih, zadnjih dognanjih, novi diagnostiki, kognitivni zalogi, vitalnosti in še čem se pogovarjamo z nevrologinjo prof. dr. Majo Trošt in kognitivnim nevroznanstvenikom prof. dr. Vojkom Kavčičem.

Ob mesecu osveščanja o najpogostejši obliki demence, se pogovarjamo z nevrologinjo prof. dr. Majo Trošt in kognitivnim nevroznanstvenikom prof. dr. Vojkom Kavčičem

O izzivih, zadnjih dognanjih, novi diagnostiki, kognitivni zalogi, vitalnosti in še čem se pogovarjamo z nevrologinjo prof. dr. Majo Trošt in kognitivnim nevroznanstvenikom prof. dr. Vojkom Kavčičem.