Možgani na dlani

Seveda bi bilo precej idealistično in daleč stran od resničnega sveta, če bi si mislili, da se imajo naši možgani zmeraj čudovito in je vse v najlepšem redu. Skoraj vsak med nami se kdaj znajde v resni stiski. Te življenjske preizkušnje se lahko zdijo brezizhodne, čeprav, kot boste lahko slišali v nadaljevanju, možgani stvari zapletejo, a lahko tudi zelo uspešno rešijo. Pri tem jim lahko pomagamo na različne načine, sami ali s pomočjo drugih. Psihološki, biološki in sociološki dejavniki se, ko govorimo o samomoru, prepletajo v kompleksno sliko. O tem se bomo pogovarjali s psihologinjo, prof. dr. Vito Poštuvan, in prof. dr. Aljo Videtič Paska, ki raziskuje molekularne osnove samomorilnega vedenja.

Tokratna epizoda je posvečena svetovnemu dnevu preprečevanja samomora

Seveda bi bilo precej idealistično in daleč stran od resničnega sveta, če bi si mislili, da se imajo naši možgani zmeraj čudovito in je vse v najlepšem redu. Skoraj vsak med nami se kdaj znajde v resni stiski. Te življenjske preizkušnje se lahko zdijo brezizhodne, čeprav, kot boste lahko slišali v nadaljevanju, možgani stvari zapletejo, a lahko tudi zelo uspešno rešijo. Pri tem jim lahko pomagamo na različne načine, sami ali s pomočjo drugih. Psihološki, biološki in sociološki dejavniki se, ko govorimo o samomoru, prepletajo v kompleksno sliko. O tem se bomo pogovarjali s psihologinjo, prof. dr. Vito Poštuvan, in prof. dr. Aljo Videtič Paska, ki raziskuje molekularne osnove samomorilnega vedenja.

ČE ČUTITE STISKO ALI IMATE SAMOMORILNE MISLI se obrnite na svojega osebnega zdravnika, objavljamo pa še nekaj kontaktov, ki v takih primerih pridejo prav: 

Vir: zivziv.si/sos 

• 112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)
• 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)
• 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)
• 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
• 031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan)

Pomoč za mlade je na voljo tudi na spletni strani To sem jaz.

Za odrasle so v zdravstvenih domovih brezplačno na voljo delavnice Podpora pri spoprijemanju z depresijo. Prav tako so na voljo brezplačna svetovanja v svetovalnicah Posvet:

• 031 704 707, [email protected] – Psihološke svetovalnice Posvet v naslednjih krajih: Ljubljana, Kranj, Postojna, Nova Gorica, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Sevnica in Koper (za naročanje pokličite od ponedeljka do petka med 12. in 19. uro)
• 031 778 772, [email protected] – Psihološki svetovalnici Posvet v Celju in Laškem (za naročanje pokličite od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro)

 

Najbrž ste v življenju že koga požgečkali in je kdo požgečkal tudi vas. Žgečkanje z nežnim dotikanjem po kakem delu telesa povroča dražeč občutek, ob katerem navadno planemo v smeh in se refleksno zvijamo. Pri tem pa potrebujemo drugo osebo, saj se sami ne moremo požgečkati. Zakaj ne in kakšen vpogled nam to daje o razumevanju dotikov, se je Mojca Delač pogovarjala s prof. dr. Konstantino Kilteni, ki ima na Inštitutu Karolinsa na Švedskem svoj laboratorij, v katerem preučujejo žgečkanje.

Žgečkanje bi lahko za naše možgane pomenilo preklapljanje med ugodjem in bolečino, pravi prof. dr. Konstantina Kilteni

Najbrž ste v življenju že koga požgečkali in je kdo požgečkal tudi vas. Žgečkanje s nežnim dotikanjem po kakem delu telesa povroča dražeč občutek, ob katerem navadno planemo v smeh in se refleksno zvijamo. Pri tem pa potrebujemo drugo osebo, saj se sami ne moremo požgečkati. Zakaj ne in kakšen vpogled nam to daje o razumevanju dotikov, se je Mojca Delač pogovarjala s prof. dr. Konstantino Kilteni, ki ima na Inštitutu Karolinska na Švedskem svoj laboratorij, v katerem preučujejo žgečkanje.

Ena od težav, ki jo imamo pri preučevanju je to, da mora imeti med skeniranjem preučevanec glavo pri miru, sicer se slike popačijo. Seveda pa je zelo težko ostati pri miru, če te nekdo žgečka. Obstajajo določene moderne tehnike, ki nam bodo v prihodnje lahko v pomoč.

Obstajajo anekdotična opazovanja, ki govorijo o tem, da so otroci bolj žgečkljivi kot odrasli.

Ne vemo, ali je to zaradi razvoja nevronskega sistema ali zaradi tega, ker so otroci navadno bolj ekspresivni, bolj izrazni kot smo odrasli. Vemo, da so žgečkljivi tudi nekateri primati, kot so šimpanzi in orangutani, kar nam da slutiti, da ima žgečkanje lahko vlogo socialnega povezovanja med starši in mladiči. Obstaja pa tudi nekaj dokazov, da so žgečkljive tudi podgane.

 

V zadnji v nizu avgustovskih epizod, v katerih so naši možgani razpoloženi za planine, bomo govorili o - sestopu. Zakaj se toliko nesreč v gorah zgodi pri vračanju v dolino? Kaj imajo s tem pozornost, koncentracija in utrujenost? Kako pomembno je, da naši možgani pri tem dobro načrtujejo? O tem se bomo pogovarjali s prof. dr. Tanja Kajtna, športno psihologinjo in predavateljico na Fakulteti za šport. Pripravlja: Mojca Delač.

Zakaj se toliko nesreč dogaja med vračanjem v dolino?

V zadnji v nizu avgustovskih epizod, v katerih so naši možgani razpoloženi za planine, bomo govorili o - sestopu. Zakaj se toliko nesreč v gorah zgodi pri vračanju v dolino? Kaj ima s tem pozornost, koncentracija in utrujenost? Kako pomembno je, da naši možgani pri tem dobro načrtujejo? O tem se bomo pogovarjali s prof. dr. Tanja Kajtna, športno psihologinjo in predavateljico na Fakulteti za šport. Pripravlja: Mojca Delač.

V avgustovskem sklopu oddaj naše možgane peljemo malo višje. Kako visoko pa mora to biti, da imajo težave s tako imenovano akutno višinsko boleznijo in kaj jim tako ponagaja? O tem smo se pogovarjali z zdravnikom kirurgom in gorskim reševalcem, dr. Jurijem Gorjancem.

Dr. Jurij Gorjanc o tem, kaj se dogaja z našimi nevroni, ko smo nad 2500 metri nadmorske višine

V avgustovskem sklopu oddaj naše možgane peljemo malo višje. Kako visoko pa mora to biti, da imajo težave s tako imenovano akutno višinsko boleznijo in kaj jim tako ponagaja? O tem smo se pogovarjali z zdravnikom kirurgom in gorskim reševalcem, dr. Jurijem Gorjancem.

Možgani so eden najobčutljivejših organov v našem telesu in takoj zaznajo nizko vsebnost kisika, kar se zgodi na večji višini.

Akutna višinska bolezen se, če napreduje, lahko pokaže tudi kot možganski edem:

Ljudje smo narejeni tako, da zna telo uravnavati mejo med krvjo in tkivom (možgani). Te meje morajo biti zelo dobro uravnavane in prepustne samo do določene meje. Še zdaj ne vemo točno in v celoti, kaj se zgodi, da možgane zalije voda. Na višini se zgodi ravno to.

Vse to se začne dogajati nad 2500 metri nadmorske višine.

Če bi midva zdaj šla na Kredarico in prespala v koči najbrž ne bi imela simptomov. Če pa bi recimo skupina ljudi spala na vrhu Triglava bi že opazili, pri približno treh četrtinah, da bi slabo spali, bili omotični, sopli bi in pojavil bi se lahko glavobol.

Vsebnost kisika je tista, ki sproži plaz reakcij dogajanja v našem telesu, ki se jim reče aklimatizacija.

Na vrhu Triglava je recimo samo še 75 % kisika v primerjavi s količino v Piranu.

Več pa v posnetku!

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.

Naši možgani imajo fascinantno sposobnost, da odmeve uporabijo za zvočni zemljevid prostora ali pa jih utišajo

V avgustovskih epizodah smo tako ali drugače navdihnjeni z dogajanjem v gorah. Ste že kdaj bili pozorni na odboj zvoka ob stene višacev. O odmevih in našem slušnem zaznavanju smo se  pogovarjali s prof. dr. Andrewom Kingom, direktorjem centra za integrativno nevroznanost in vodjo skupine za slušno nevroznanost na Univerzi v Oxfordu.

V življenju smo obkroženi z objekti v našem okolju, ki odbijajo zvok naših glasov ali drugih virov, drugih ljudi. Ti zvoki so lahko naravni ali umetno producirani. Če bi bila midva zdaj v isti sobi, bi vaš glas prišel do mojih ušes neposredno, hkrati pa bi se odbijal tudi od sten. Ti odboji do ušes pridejo z majhnim zamikom in bi lahko popačili ali zmotili originalni zvok. Pričakovali bi torej, da nam odmevi povzročijo težave z razumevanjem. Če recimo pogledamo študije, ki so pod drobnogled vzele naprave za računalniško prepoznavanje govora, je znano, da se prepoznavanje govora slabo obnese, če se pojavljajo odmevi. Človeški možgani pa so pri tem čudovito boljši. V možganih obstajajo mehanizmi, ki potlačijo odmeve in ohranijo prvotni zvok.

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.

Pri približno 5% populacije se iz varovalnega mehanizma razvije v nesorazmeren in neracionalen strah pred višino ali akrofobijo.

Strah je eno izmed petih osnovnih čustev. Je prirojen odziv organizma na pretečo nevarnost - bodisi realno ali namišljeno. Tudi strah pred višino je zelo individualen in se razlikuje od posameznika do posameznika. pojasnjuje športni psiholog mag. Aleš Vičič.

Strah pred višino je eden izmed redkih vrojenih strahov, ki jih  imamo ljudje. Jaz bi ga raje poimenoval strah pred padcem dol.

Intenzivnost strahu pred višino je odvisna od treh mehanizmov.

Prvi je ocena, kako veliko škodo nam bo povzročil morebitni padec z višine na kateri se nahajamo. Drugi je ocena kolikšna je verjetnost, da pademo s te višine in tretji, kakšne so naše kompetence, da preprečimo padec( sposobnost ravnotežja, psihična stabilnost, druge veščine).

Med poletnimi počitnicami se bodo s strahom pred višino nekateri soočili, ko bodo hodili po ozki planinski poti nad strmim pobočjem, drugi ga bodo občutili, ko se bodo približali robu pečine nad morjem, nekatere bo preplavil neprijeten občutek ob vzpenjanju na sicer zavarovan razgledni stolp, enim pa bo strah pred višino budil že vzpon na tretji klin lestve med obiranjem domače jablane.

S športnim in poslovnim psihologom magistrom Alešem Vičičem v tokratni epizodi oddaje Možgani na dlani tudi o uspešnem obvladovanju strahu pred višino in zakaj lahko redki postanejo drzni vrvohodci.

 

Zdaj pa gremo v vodo. Slana ali sladka – to vprašanje ne bo v ospredju, bo pa v ospredju vprašanje, kako se učimo plavati. Čas je torej za rubriko Možgani na dlani, ki bo danes malo drugačna, saj ne bomo toliko govorili o možganskih omrežjih, ki so aktivna pri plavanju, temveč bolj o psihološkem ozadju učenja plavanja. Pred radijski mikrofon smo povabili psihologinjo, nekdanjo plavalko in plavalno trenerko Tino Jeromen, da nam pove, kakšno okolje izbrati in kakšno ozračje ustvariti, da bo posameznik hitreje in laže splaval. Na začetku oddaje pa se nam bodo pridružili tudi otroci, ki so se udeležili ene izmed poletnih šol ljubljanskega Pionirskega doma.

Učenje plavanja je motorično učenje, pri katerem se v določeni stopnji gibi utrjujejo in ni napredka

Poleti na morju ali na plavalnem tečaju, to sta najpogostejša odgovora na vprašanje, kje ste se naučili plavati. Psihologinja, nekdanja plavalka in plavalna trenerka Tina Jeromen svetuje, naj starši otroke za učenje plavanja vpišejo na plavalni tečaj, saj učitelji obvladajo tako pedagoške kot tehnične prijeme. Če pa se starši sami lotijo učenja, naj najprej pomislijo, kjer se bodo lotili tega:

"Vedno se učimo plavati v vodi, kjer otrok lahko stoji, da lahko kadar koli stopi na tla." Boljša izbira je tudi voda, v kateri vidimo do tal: "Tudi plavalci ne plavajo v jezerih, ker jih je strah tiste teme spodaj. To je tak praodziv v naših možganih, ko se črnega, temačnega nagonsko izogibamo."

Prvi korak pri učenju plavanja je prilagoditev na vodo – otrok se mora v vodi potopiti, odpreti oči, gledati pod vodo, se uleči nanjo. "Plavanje izhaja iz te lege drsenja, zato se je treba najprej naučiti plavati na vodi, čeprav se nas večina na začetku boji, da bomo potonili."

"Rokavčki niso plavalni pripomoček. Plavalni pripomoček je plavalna deska ali pa tuba oz. črv, na katerem otrok leži. Tako se nauči sam držati ravnotežje na vodi, zna sam korigirati gibe, pozna učinke vode. Če pa smo ga učili plavati z rokavčki, se veš čas zanaša na to, da ga ti držijo pokonci. In ko jih damo dol, se ne bo imel nikamor opreti," pojasnjuje sogovornica.

Učenje plavanja je motorično učenje. Od "klasičnega", ko se učimo neko snov in lahko opazujemo proces učenja, vidimo, kako vse več znamo, se precej razlikuje. "Pri motoričnem učenju je vmes ena stopnja, ko se gib utrjuje in ne vidimo napredka. Zadeva zaradi tega postane frustrirajoča za otroka in tudi starše, če ga plavanja učijo oni."

Počitek je ključnega pomena za regeneracijo mišic in možganov, zato brez skrbi in slabe vesti uživajte v ležanju na plaži med poletnim oddihom. Kaj pa ekstremne situacije, ko posamezniki preležijo 24 ur na dan? Kaj se dogaja z našimi možgani, natančneje kognicijo, če mirujemo dlje časa? Razlaga dr. Uroš Marušič z Inštituta za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki se ukvarja z nevroznanostjo gibanja.

V zadnjih tednih ste najbrž tudi vi slišali, da je eden izmed pogostih simptomov bolezni COVID-19 izguba vonja. S tujko se to imenuje anozmija. In kaj imajo s tem opraviti naši možgani? V svet vonjev in živčevja se bomo potopili skupaj z dr. Dejanom Georgievom z nevrološke klinike UKC Ljubljana.

V poletnih epizodah radi možgane pripeljemo bližje morju. Tokrat se odpravljamo pod vodno gladino - s podmornico in brskamo po svetu in prepletu podvodne medicine, psihologije in fiziologije. Z nami gre na potep prof. dr. Samo Ribarič.