Nedeljski gost

Gregor Deleja je ravnatelj Gimnazije Celje Center. Profesor glasbene pedagogike postavlja nove standarde vodenja srednje šole, uvaja moderne pristope, dijake usmerja na različna kreativna področja, premišljeno in argumentirano želi prenoviti šolski sistem. Ni pragmatik, je konstruktivno kritičen, z dijakinjami in dijaki je odkrit. Aktiven je kot kulturnik in glasbenik, ima izkušnje iz turizma. Z Gregorjem Delejo o maturi, šolanju med in po koroni, kakovostnem in pravičnem vzgojno-izobraževalnem sistemu, stanovanju, ki čaka na kitajskega učitelja in o fenomenu LPS, benda iz gimnazijske glasbene sobe, ki nas zastopa na Eurosongu v Italiji. Bi se jim ravnatelj pridružil na odru?

Izstopajoči ravnatelj Gregor Deleja o maturi, nujnih spremembah šolskega sistema, novem ministru, gimnaziji kot odprtem prostoru in o fenomenu LPS, bendu iz gimnazijske glasbene sobe, ki nas zastopa na eurosongu

Delohobik. Tako se označi ravnatelj Gimnazije Celje Center Gregor Deleja. Delo mu namreč predstavlja hobi. Postavlja nove standarde vodenja srednje šole, uvaja moderne pristope, dijake usmerja na različna kreativna področja, premišljeno in argumentirano želi prenoviti šolski sistem. “Idealna šola ne sme biti storilno naravnana, usmerjena izključno v ocene in v otroka. Dobra šola je usmerjena v svet in v lokalno okolje, prepoznati mora slehernika.”

“V šoli začasno stanuje ukrajinski kitarist, po prvomajskih počitnicah se nam je pridružila še ena ukrajinska dijakinja. Mladim ljudem, ki bežijo pred vojno vihro, moramo pomagati!”

Je konstruktivno kritičen, z dijakinjami in dijaki je odkrit. Še vedno kot glasbeni pedagog tudi poučuje, aktiven je kot kulturnik in glasbenik, ima izkušnje iz turizma. “Na čelu ministrstva potrebujemo nekoga, ki šolstvo čuti. Nekoga, ki ima izkušnje iz prakse in bo šel na teren med učence, dijake, učitelje in profesorje. Distanca med prakso in odločevalskim delom je tako velika, da postaja sistemu izredno nevarna.”

“Pravim si delohobik. Delohobik je vsak, ki mu je delo hobi.”

Z Gregorjem Delejo o maturi, šolanju med in po koroni, kakovostnem in pravičnem vzgojno-izobraževalnem sistemu, stanovanju, ki čaka na kitajskega učitelja in o fenomenu LPS, benda iz gimnazijske glasbene sobe, ki nas zastopa na Eurosongu v Italiji. Bi se jim ravnatelj pridružil na odru?

Tej Gonza je mladi raziskovalec in direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo. Kakšno prihodnost ima delavsko lastništvo v svetu in Sloveniji in kako kot pripadnik, generacije, ki je bila rojena po osamosvojitvi, gleda na 1. maj? Pojmovanje dela se je od takrat zelo spremenilo, prav tako pa se je, še posebej v času korone, zelo povečalo premoženje v rokah najbogatejših.

Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo, o demokratični ekonomiji v absurdnem svetu, pa tudi razlikah med delavskim solastništvom in samoupravljanjem

Tej Gonza je mladi raziskovalec na Centru za proučevanje organizacij in človeških virov na Fakulteti za družbene vede in direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo. Kakšno prihodnost ima delavsko lastništvo v svetu in Sloveniji ter kako kot pripadnik generacije, ki je bila rojena po osamosvojitvi, gleda na prvi maj? Pojmovanje dela se je od takrat zelo spremenilo, prav tako pa se je, še posebej v času korone, zelo povečalo premoženje v rokah najbogatejših. 

"Ko pogledaš, kako se je premoženje najbogatejših dvignilo v zadnjih dveh, treh letih, je to samo bizarno. Moja generacija se lahko proti temu bori samo z memi. Edini način, kar lahko naredimo, je, da delamo meme, zasmehujemo absurdnost tega sveta. Te stvari, ki jih delamo z delavskim lastništvom, so pljunek v morje v primerjavi s koncentracijo tega kapitala. Korporacije pač nikakor ne bodo šle v to. Ti modeli, s katerimi se ukvarjamo v Sloveniji, so predvsem narejeni za mala in srednja podjetja, za lastnike, ki so odgovorni in so še vedno del nekih lokalnih skupnosti in želijo svojo zapuščino nadaljevati tako, da prodajo svoje podjetje zaposlenim. Ko pa pridemo v sfero velikega kapitala, pa tukaj ni modela, ki bi decentraliziral to lastništvo. Dogaja se obratno. Musku so ravno sprejeli ponudbo za Twitter. To je bizarno, kako ti ljudje iz Silicijeve doline prevzemajo nadzor nad informacijami in praktično nad vsem."  

Nedeljska gostja je Zdenka Badovinac, mednarodno uveljavljena kustosinja in teoretičarka, dolgoletna direktorica Moderne galerije, zdaj direktorica zagrebškega muzeja sodobne umetnosti. Kot kustosinja je pripravila veliko razstav doma in v tujini. Od leta 2011 je poleg Moderne galerije vodila tudi Muzej sodobne umetnosti Metelkova, zasnovala je tudi prvo zbirko vzhodnoevropske umetnosti.

Večkrat je bila slovenska komisarka na beneškem bienali in enkrat kot avstrijska komisarka na Bienalu v Sao Paulu. Kot kustosinja in teoretičarka je vabljena v številne muzejske in galerijske hiše ter na razne likovne manifestacije. Je tudi avtorica dveh zbirk esejev o kuratorstvu ter številnih teoretskih razprav o umetnosti, na primer, kako lahko umetniški arhivi vplivajo na drugačno razumevanje zgodovinjenja in s tem tudi muzeja.

Duhovnik Janez Cerar je član misijonske družbe lazaristov, ki je preživel spolno zlorabo. Je soustanovitelj in koordinator zavoda Dovolj je, katerega poslanstvo je zaščita žrtev spolnih zlorab v Katoliški cerkvi v Sloveniji.

Z Gorazdom Rečnikom sta se pogovarjala tudi o veselju zmage nad smrtjo, dialogu, kjer ni na prvem mestu nauk, še manj ideologija, ampak človek, pa tudi o telefonskem klicu, ko je bil na drugi strani papež Frančišek.

Duhovnik Janez Cerar je član misijonske družbe lazaristov, ki je preživel spolno zlorabo, soustanovitelj in koordinator zavoda Dovolj je, katerega poslanstvo je zaščita žrtev spolnih zlorab v Katoliški cerkvi v Sloveniji

Duhovnik Janez Cerar je član misijonske družbe lazaristov, ki je preživel spolno zlorabo. Je soustanovitelj in koordinator zavoda Dovolj je, katerega poslanstvo je zaščita žrtev spolnih zlorab v Katoliški cerkvi v Sloveniji. Z Gorazdom Rečnikom sta se pogovarjala tudi o veselju zmage nad smrtjo, dialogu, kjer ni na prvem mestu nauk, še manj ideologija, ampak človek, pa tudi o telefonskem klicu, ko je bil na drugi strani papež Frančišek.

"Ne samo, da je včasih najlažje molčati, človek se zateče v svoj notranji svet tudi zato, da se zavaruje, včasih je molk priložnost, če govorimo o žrtvi in preživelem zlorabe, da v sebi postavi stvari na pravo mesto. Druga stvar je pa molk, ki prihaja s strani institucij ali družbe, ali molk, ki prihaja s strani odgovornih, ki bi se morali s to zlorabo soočiti. In najvišja stopnja tega molka je slavni mafijski izraz za molčečnost, molk omerta." 

Marca 2020 je Janeza Cerarja poklical papež in ga povabil k sebi: "Srečanje mi je ostalo v izjemnem spominu, ker je bil Frančišek prvi predstojnik Katoliške cerkve, ki me je poslušal. Poslušal in slišal."

V Šentpetru pri Šentjakobu na avstrijskem Koroškem živita zavedna Slovenca in vsestranska kulturna ustvarjalca Rozi Tratar Sticker, ki jo poznamo tudi kot odlično pevko, in igralec ter režiser Marjan Štikar, ki je o življenju med JAZ in ICH povedal, da je zanj vedno na prvem mestu jaz, z ich se je srečal kasneje, saj so v njegovi vasi govorili samo slovensko. Rozi Tratar Sticker pa poudarja, kako pomembna je kultura, ki briše in podira meje med jeziki, državami in ljudmi. Na vrata njune hiše v Rožu sta potrkala tehnik Damjan Rostan in novinarka Tatjana Pirc.

Kako pomembna je kultura, ki nas povezuje in briše meje med ljudmi, jeziki, državami, pripovedujeta zavedna Slovenca in vsestranska kulturna ustvarjalca Rozi Tratar Sticker in Marjan Štikar

V Šentpetru pri Šentjakobu na avstrijskem Koroškem živita zavedna Slovenca in vsestranska kulturna ustvarjalca Rozi Tratar Sticker, sicer fizioterapevtka, ki jo poznamo tudi kot odlično pevko, in igralec ter režiser Marjan Štikar, ki je o življenju med JAZ in ICH povedal: "Pri meni je jasno, da je najprej jaz, ta ich je prišel kasneje, saj smo v naši vasi govorili samo slovensko." Rozi pripoveduje, kako pomembna je v teh krajih kultura, ki povezuje in briše meje med ljudmi, jeziki, državami ...

Rozi in Marjan sta se spoznala in zaljubila, ko sta bila dijaka na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Takrat je začel Marjan razmišljati, da bi se začel resno ukvarjati s teatrom: "Bil sem član gledališke skupine Oder mladih in do danes me to ni več izpustilo." Rozi prepeva v Ženskem zboru Rož in v glasbenem triu Praprotnice, ki delujeta v okviru Slovenskega prosvetnega društva Rož v Šentjakobu.

Po zaslugi Marjana so številni koncerti, ki jih režira, veliko več kot koncerti, pripoveduje Rozi: "Marjan zna naši pesmi na odru dodati še sliko."

Glasbeni trio Praprotnice, v katerem poje Rozi, je v sodelovanju z Marjanom Štikarjem pripravil odmeven projekt Pesmi upora, zdaj pa že nastaja nov projekt, to so Pesmi pregona. Ravno v teh dneh obeležujemo 80-letnico pregona koroških Slovencev z njihovih domačij na južnem Koroškem. Nacisti so aprila 1942 pregnali okrog 200 slovenskih družin, med njimi so bili tudi Štikarjevi.

"Te družine so na seznam za pregon dali domačini. V naši družini smo vedeli, da nam je to naredil človek iz sosednje vasi, ki je mislil, da bo dobil našo kmetijo."

Marjan Štikar, pobudnik ustanovitve Teatra Trotamora, ki deluje od 1993, je takrat, ko je za svoje delo v letu 2014 prejel prestižno nagrado za človekove pravice, dejal, da ima morda gledališče res večji vpliv, kot si včasih upa misliti, da ga ima.  S svojimi predstavami namreč odpira boleče teme, opozarja na krivice, dotika se tudi globalnih problemov: "Pri tem sem razdvojen, po eni strani mislim, da gledališče kaj pomaga, po drugi strani pa podvomim, ko vidim, kaj ljudje delajo in govorijo."

Rozi Tratar Sticker se spominja, kako je kot desetletnica jokala, ko jo je ravnatelj šole grobo potegnil za lase in v nemščini dejal, da imajo šoli spet Tratarjevo "čefurko", izrekel je grdo žaljivko Tschusch (čuš). Mama ji je razložila, da je to naredil zato, ker govorijo slovensko.

"To je moj jezik! Mi smo doma peli in govorili v slovenščini, mi smo se imeli radi v slovenščini. Ta dogodek je v meni prebudil upor. Rekla sem, da bom ostala Slovenka."

Marjan se je nemško naučil šele v prvem razredu, saj so do takrat doma in na vasi govorili slovensko: "Ko sem prišel na slovensko gimnazijo, so na nas čakale skupine fantov, ki so nas hoteli pretepati. Takrat smo začeli slovensko govoriti bolj potiho ali pa smo preklopili na nemščino. V višjih razredih pa se je to spremenilo v upor, začeli smo se braniti in boriti za naše pravice."

Obudili smo tudi spomin na obeleževanje stote obletnice koroškega plebiscita v Šentjakobu (oktober 2020), ko so z rdečim trakom označili mejo, ki razdvaja ljudi. "S tem smo razburili duhove, eni so bili za, drugi proti," je povedal Marjan Štikar. Ali je gledališče tudi lahko upor? "Zame je gledališče vedno predstavljalo upor.  Morda z leti nisem več tako radikalen, osnovna smer je pa ostala."

Rozi in Marjan sta človeka odprtih rok in src, ki pogosto pomagata ljudem v stiski. Rozi pripoveduje, kako so pri njih živeli begunci iz Sirije, zdaj sta svoj dom odprla Svitlani in njenemu 17-letnemu sinu, ki sta pribežala iz Ukrajine."Če se ljudje povežemo, nam je lažje," je prepričana Rozi Tratar Sticker.

Marjan nam ob koncu pove nekaj besed v rožanščini in pojasni, da beseda trotamora, kot se imenuje teater, ki ga vodi, po rožansko pomeni nočna mora. Za to ime se je odločil, ker želi tudi s svojimi predstavami preganjati nočne more, ki bremenijo Slovenke in Slovence na avstrijskem Koroškem.

Ko se dotaknemo mladih in prihodnosti, sta nam Rozi in Marjan še zaupala, da se o svojih morah, bitkah in zmagah veliko pogovarjata tudi s hčerko Ajdo in sinovoma Lanom in Izidorjem.

Sociologinja in vodja programske skupine Družbena pogdoba za 21. stoletje dr. Ksenija Vidmar Horvat o vzponu avtokratskih voditeljev, o tem, zakaj so teorije zarote, novi populizmi in širjenje lažnih novic padli na tako plodna tla v Zahodnih liberalnih demokracijah pa tudi o tem, zakaj je vojna v Ukrajini trenutek streznitve za Evropo.

dr. Ksenija Vidmar Horvat, redna profesorica za sociologijo kulture na Filozofski fakulteti in prorektorica za študijske zadeve in študentska vprašanja na Univerzi v Ljubljani

“Politična elita je ob vojni v Ukrajini zaznala, da so vrednote, kot so patriotizem in nacionalizem, lahko kalibrirane s pozitivnim sporočilom in imajo moč, da mobilizirajo ljudstvo. V preteklosti smo te vrednote žal prepuščali populistom, zato upam, da se bomo iz tega kaj naučili.”

Sociologinja in vodja programske skupine Družbena pogdoba za 21. stoletje dr. Ksenija Vidmar Horvat o vzponu avtokratskih voditeljev, o tem, zakaj so teorije zarote, novi populizmi in širjenje lažnih novic padli na tako plodna tla v Zahodnih liberalnih demokracijah pa tudi o tem, zakaj je vojna v Ukrajini trenutek streznitve za Evropo.

Priča smo zgodovinskem paradoksu: nova protestniška gibanja govorijo o opolnomočenju, o svobodi govora, o pravici do glasu, kar je besednjak gibanj iz 60ih in 70ih let, ki so se borila za opolnomočenje manjšin na margini. Danes se ta isti besednjak uporablja za zagovarjanje rasizma in izgon migrantov. Glede slovenske zgodovine in obetov pa: “Pomembno je najti skupne cilje, ki zadevajo našo prihodnost. Sploh ker se v preteklosti precej izčrpavamo.”

--

Knjige, ki jih dr. Ksenija Vidmar Horvat priporoča v branje za boljše razumevanje časa in prostora, v katerem živimo:

Dnevnik cesarja Marka Avrelija, Slovenska matica 2018

Čas skrajnosti, Eric Hobsbawm, Sophia 2017

Izvori totalitarizma, Hannah Arendt, Študentska založba 2003

Glasbeni izbor:

Dalibor Matanić je eden najuspešnejših sodobnih hrvaških filmskih režiserjev. Avtor serije Novine, ki jo je odkupil Netflix, njegovo serijo Območje brez signala pa HBO. Trenutno se na HR1 predvaja najnovejša serija Šutnja/ Molk, o razkriti aferi zlorabljanja mladoletnih deklic, ki so jih iz Osjeka vozili v Kijev, kjer so tudi snemali serijo v času covida.

Dalibor Matanić je eden najuspešnejših sodobnih hrvaških filmskih režiserjev s svojimi filmi in televizijskimi serijami razkriva prikrita in večkrat zamolčana kriminalna ozadja na Hrvaškem

Še junija smo snemali na cestah tega velikega mesta, kjer se danes pomikajo tanki. Tudi mi smo doživeli kaos v devetdesetih, ki se ga spominjam kot v snu. Med snemanjem Šutnje oziroma Molka je v Ukrajini vse delovalo normalno, tudi sodelovanje med Ukrajinci in Rusi ... to, kar se dogaja zdaj, je izključno posledica bolnega uma in ne posledica ruske volje, res je pretresljivo.

Trenutno se na hrvaški radioteleviziji HRT predvaja njegova najnovejša serija Šutnja/ Molk, ki razkriva afero zlorabljanja mladoletnih deklic, serijo Novine je že pred časom odkupil Netflix in je na seznamu najboljših filmov, ki so bili kadarkoli posneti na temo preiskovalnega novinarstva, serija Območje brez signala, ki jo gledamo pa HBO-ju pa je lani na prestižnem mednarodnem festivalu Series Mania v Lille-u, prejela Grand Prix med največjimi serijami na svetu.

Rekel sem jim, da se nisem vpisal na akademijo, da bi dobival najvišje ocene, ampak zato, da lahko snemam filme! Ni se mi dalo izgubljati časa. Vrnil sem se desetletje pozneje, ko so me prosili, naj diplomiram, to sem storil za očeta in za mamo.

Nedeljski gost je Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice in zunanjepolitični komentator, ki so mu ruske oblasti leta 2005 zaradi njegovega pisanja o Čečeniji prepovedale vstop v državo. Zahod, kot pravi, tudi zaradi lastne preračunljivosti ni znal ali želel razumeti Rusije, v kateri leta 2022 vlada diktatura: obstaja samo imitacija volitev, v zaporih pa je več kot 1000 političnih zapornikov.

Branko Soban, nekdanji dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice in zunanjepolitični komentator o tem, da živimo v zelo brutalnem času, ko se odločamo med demokracijo in avtoritarizmom

Nedeljski gost je Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice in zunanjepolitični komentator, ki so mu ruske oblasti leta 2005 zaradi njegovega pisanja o Čečeniji prepovedale vstop v državo. Zahod, kot pravi, tudi zaradi lastne preračunljivosti ni znal ali želel razumeti Rusije, v kateri leta 2022 vlada diktatura: obstaja samo imitacija volitev, v zaporih pa je več kot 1000 političnih zapornikov.

"Ne vem, če bi v Evropi danes našli politika, ki bi se v takšni situaciji tako znašel, kot se je Zelenski. To, kar počne, je herojsko! Te dni so se pojavile tudi ideje - kar je žalostno -, da je treba Zelenskemu ta hip podeliti Nobelovo nagrado za mir, ker ga jeseni ne bo več."

Branko Soban v branje za boljše razumevanje aktualnih razmer v Ukrajini in Rusiji priporoča spodnje naslove. Nekaj jih je v slovenščini, večina v angleščini. V vsakem primeru zelo priporočamo! 

• Svetlana Aleksijevič : v slovenščino sta prevedeni Černobilska molitev in Vojna nima ženskega obraza. Brati pa je treba tudi vsa druga njena dela (v angleščini ali ruščini).
• Taras Ševčenko & Ivan Franko kot glavna ukrajinska klasika.
• Andrej Kurkov, Jurij Andruhovič (dobitnik Vilenice) & Sergij Žadan kot najbolj znani ukrajinski pisatelji nove generacije, prevedeni v slovenščino.
• Stanislav Aseyev: The Torture Camp on Paradise Street
• Oleg Sencov: The Second One’s Also Worth Buying
• Andrew Wilson: The Ukrainians, Unexpected Nation
• Serhii Plokhy: The Gates of Europe
• Anna Reid: Borderland
• Anne Applebaum: Red Famine
• Mychailo Wynnyckij: Ukraine’s Maidan, Russia’s War
• Catherine Belton: Putin’s People
• Peter Pomerantsev: This is NOT Propaganda
• Heidi Blake: From Russia With Blood
• Mikhail Zygar: All the Kremlin’s Men
• Nina Jankowicz: How to Lose the Information War
• Masha Gessen: The Man Without a Face
• Timothy Snyder: The Road To Unfreedom; Bloodlands
• Sam Greene: Putin v People
• Gari Kasparov: Winter is Coming (tudi v slovenščini)
• Gulnaz Sharafutdinova: The Red Mirror

Glasbeni izbor Branka Sobana:

JAMALA: 1944

 

JADRANKA STOJAKOVIĆ: Što te nema

 

DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: Valček št. 2

Sesalci, predvsem mali, so ga začeli zanimati že v gimnazijskih letih, ko je začel raziskovati, da ni vsaka miš le miška. Ko se je zaposlil v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, je kot muzejski zoolog začel pripravljati zbirko sesalcev, za katero še vedno skrbi in je danes največja te vrste v Jugovzhodni Evropi. Tudi sam je opisal štiri nove vrste sesalcev in leta 2020 prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke pri raziskovanju biodiverzitete sesalcev. Ob tem pa profesor doktor Boris Kryštufek, ki je tudi znanstveni svetnik v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, že leta opozarja na prostorsko stisko Prirodoslovnega muzeja Slovenije, na neustrezne prostore za shranjevanje naravoslovnih zbirk, ki so nacionalnega pomena in arhiv žive narave.

Muzejski zoolog in velik poznavalec sesalcev, profesor Boris Kryštufek: Kaj bo hitrejše; destrukcija ali protiukrepi?

"Slovenija nima javno dostopne biodiverzitetne baze, čeprav se je že zavezala, da bo to naredila."

Sesalci, predvsem mali, so ga začeli zanimati že v gimnazijskih letih, ko je začel raziskovati, da ni vsaka miš le miška. Ko se je zaposlil v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, je kot muzejski zoolog začel pripravljati zbirko sesalcev, za katero še vedno skrbi in je danes največja te vrste v Jugovzhodni Evropi. Tudi sam je opisal štiri nove vrste sesalcev in leta 2020 prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke pri raziskovanju biotske raznovrstnosti sesalcev. Ob tem pa profesor doktor Boris Kryštufek, ki je tudi znanstveni svetnik v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, že leta opozarja na prostorsko stisko Prirodoslovnega muzeja Slovenije, na neustrezne prostore za shranjevanje naravoslovnih zbirk, ki so nacionalnega pomena in arhiv žive narave.

"Pri prirodoslovnih zbirkah gre za organsko gradivo, ki je občutljivejši material, kot so umetniški in arheološki predmeti, kot so zgodovisnke listine, kovine, papir, kar koli, kar hranijo drugi muzeji, galerije, arhivi. Standardi so pa daleč najslabši ravno v Prirodoslovnem muzeju, ampak to je balkanoidnost."

Glasbeni izbor:

Zabranjeno pušenje – Zenica blues

Pro Arte – Nemoj draga plakati

Bijelo dugme – Lipe cvatu

Dr. Vandana Shiva večino časa preživi na kmetiji gibanja Navdanya, ki ga je ustanovila v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Gibanje se zgleduje po Gandhijevih metodah nenasilnega upora. Združuje ženske in kmete za zaščito biološke in kulturne raznovrstnosti. Človeka ne ločuje od narave, ne priznava pa tudi hierarhij med kulturami, spoli, rasami in verami. Navdanya pomeni »devet semen« in simbolizira zaščito biotske in kulturne raznovrstnosti, ki poudarja, da hrana ni blago, proizvedeno s strupenimi umetnimi kemikalijami, zaradi katerih izumirajo številne vrste. Industrijska hrana pospešuje podnebne spremembe, povzroča bolezni in prispeva k njihovemu širjenju, zato v gibanju Navdanya hrano pridelujejo ekološko in skrbijo za regeneracijo zemlje, vode in biodiverziteto. V več kot 150 skupnostnih bankah semen ohranjajo bogato naravno dediščino in raznovrstnost.

Vandana Shiva je svetovno znana okoljska aktivistka in prejemnica alternativne Nobelove nagrade

Dr. Vandana Shiva večino časa preživi na kmetiji gibanja Navdanya, ki ga je ustanovila v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Gibanje se zgleduje po Gandhijevih metodah nenasilnega upora. Združuje ženske in kmete za zaščito biološke in kulturne raznovrstnosti. Človeka ne ločuje od narave, ne priznava pa tudi hierarhij med kulturami, spoli, rasami in verami. Navdanya pomeni »devet semen« in simbolizira zaščito biotske in kulturne raznovrstnosti, ki poudarja, da hrana ni blago, proizvedeno s strupenimi umetnimi kemikalijami, zaradi katerih izumirajo številne vrste. Industrijska hrana pospešuje podnebne spremembe, povzroča bolezni in prispeva k njihovemu širjenju, zato v gibanju Navdanya hrano pridelujejo ekološko in skrbijo za regeneracijo zemlje, vode in biodiverziteto. V več kot 150 skupnostnih bankah semen ohranjajo bogato naravno dediščino in raznovrstnost.