Petkova centrifuga

Ljudje vse manj verjamejo tradicionalnim avtoritetam in se vse bolj indentificirajo z influencerji

Dočakali smo prvi september – res upam, da bo tokrat ostalo pri le enem prvem septembru. Res upam, ker si nekateri hote ali nehote prizadevajo, da učenci in dijaki šolskega leta ne bi dočakali v šolskih klopeh, z vrstniki. Tudi najnovejše študije – recimo tista z britanske Univerze Cambridge, pri kateri so potek bolezni opazovali na več kot 40.000 okuženih z različico delta med marcem in majem ter dokazali, da je verjetnost bolnišnične oskrbe 2 krat večja kot pri alfi – anticepilcev ne prepričajo. Zanje so bolj verodostojni zapisi na družabnih omrežjih.

Ohrabrujoči, kljub popoldanskim facebook znanstvenikom, so vsaj skupni pozivi Svetovne zdravstvene organizacije in Unicefa po odprtih vzgojnovarstvenih ustanovah, ne glede na pandemijo. Tudi naša strokovna skupina v predlogu novega semaforja ukrepov, ukrojenem po merilu zasedenosti bolniških postelj, zapiranja šol ne predvideva. Ampak, kot zapiše dr. Alojz Ihan, virus ni nerodno napisan stavek v šolskem pravilniku, ki bi ga spretni jezikoslovec (s pomočjo pravnega svetovalca) preformuliral v eno od neškodljivih fraz.

V primerjavi z lansko jesenjo smo letos kot družba še v slabšem in bolj degradiranem stanju

Slovenija je od danes torej spet obarvana v rdeče po evropskem semaforju. To nas najbrž ne bi smelo presenetiti, saj se je vse odvijalo po praktično enakem scenariju kot lansko poletje. Priprave pred začetkom šolskega leta so spet potekale kot prvovrstna zmeda, prava tragikomedija spektakularnih obratov za 180 stopinj, v kateri so ravnatelji šol pristali med kladivom in nakovalom.

Podobno kot afganistanski prebežniki, ki so jim poti na varno vse bolj zaprte.

Že ves teden so oči svetovne javnosti uprte v Afganistan

Že ves teden so oči svetovne javnosti uprte v Afganistan, kjer so se talibani dobesedno sprehodili v Kabul, brez izstreljenega naboja. In se je sistem, ki so ga zavezniki gradili dve desetletji, v nekaj tednih ali celo dnevih sesul kot hišica iz kart.

Misliti, da je katastrofa pred nami, je pravzaprav sprenevedanje. Katastrofa je že tu.

Pred tridesetimi leti so znanstveniki začeli opozarjati, da naš gospodarski in na fosilnih gorivih temelječ razvoj ni okoljsko vzdržen in da se bo naš način življenja od prometa do hitre mode odrazil v spremembah podnebja, ki bodo za nas (milo rečeno) škodljive in neugodne. Napovedi znanstvenikov so se uresničile, znanost je imela prav. Misliti, da je katastrofa pred nami, je pravzaprav sprenevedanje. Katastrofa je že tu. O tem smo lahko ta teden brali in poslušali med vsakodnevnimi novicami. Morda najbolj ključni ugotovitvi poročila Medvladnega odbora, pri katerem je sodelovalo več kot 234 znanstvenikov iz 66 držav, sta, da so podnebne spremembe in globalno segrevanje zajele prav vse kotičke sveta. In da ima največ vpliva na to – homo sapiens sapiens*.

*človek

... in pred novim valom covida-19

Glavni dogodek na sveta so že nekaj dni olimpijske igre v Tokiu. Spremljanje iger je za marsikoga oddih od vsakdanjega življenja, še posebej, če so športnice in športniki iz njegove države uspešni. Slovenijo je te dni zajela košarkarska vročica in veselje nad uspehi drugih naših športnikov. A svet se, kljub športnim igram, vrti naprej. Pojavljajo se bojazni o hitro prihajajočem novem valu covida-19, sredozemske države pustošijo požari, v Afganistanu talibani ponovno osvajajo državo …

Česa smo se naučili v tokratnem tednu od naših športnikov in kako nam njihova miselnost lahko pomaga ubežati iz časovnega stroja, za katerega se zdi, da se je pokvaril?

V tokratnem centrifugiranju smo se po najboljših močeh skušali predajati športnim uspehom in miselnosti zmagovalcev. Dejstvo namreč je, da vsakodnevne sprožilce slabe volje te dni zavoljo športnih uspehov precej lažje prenašamo. In da je miselnost voditeljev nalezljiva v dobrem in slabem.

"Kot pravijo, smo majhni, ampak se zdi, da smo rojeni za velike stvari." - kanuist Benjamin Savšek

Olimpijske igre so se začele, a ne nalagajmo športnikom nepotrebnega pritiska, saj bodo dali vse od sebe. Takisto moramo storiti tudi mi, da bi se uprli razmahu nevednosti, ki nam preti na vsakem digitalnem koraku

“Gasilske enote bi bilo treba posodobiti, da bi gasile tudi požare na družabnih omrežjih. Naj novo ministrstvo za digitalno preobrazbo uvede digitalne gasilske enote.“ - Marko Brecelj v posthumnem intervjuju za Val 202

Resničnost je že nekaj časa pod velikim pritiskom. Preobsegajoča informiranost posamezniku na vsakem koraku, z vsakega ekrana, predstavlja vedno večji zalogaj, da se prebije med balastom laži in zavajanj do resnice in informacij z dodano vrednostjo, ki človeku obogatijo življenje in ga ne potiskajo na rob prepada nevednosti.

Živimo v vznemirljivih časih, ko je večina proti za in za proti

Živimo v vznemirljivih časih**, ko je večina proti za in za proti. Roberto Mancini, selektor italijanske nogometne reprezentance, ki je osvojila naslov evropskih prvakov, pravi, da zmaga tisti, ki ima vroče srce in hladno glavo. Tatjana Pirc pa v Petkovi centrifugi ugotavlja, da to velja za igrišča in volišča.

* odlomek iz pesmi Voda radosti, glasba in besedilo Robert Petan: ''... zdej pa povejte, če smo vam kdaj lagal! A smo vas kdaj že žejne čez vodo peljal? A smo vam kdaj že slane vode pit dal?''

** Živimo v vznemirljivih časih je naslov razstave sodobne slovenske likovne umetnosti, ki je na ogled v prostorih evropskega parlamenta v Bruslju. Odprl jo je minister za kulturo Vasko Simoniti, ki je dejal: ''Razstava je postavljena tako, kot sem želel.''

Zdi se, da oblast dela vse, da bi še poglobila prepad med sabo in ljudstvom ter med posameznimi skupinami v družbi

V absurdnih časih se pojavljajo absurdne ideje. Nekatere so skrajno absurdne. Vzrokov je več. A skrajno se zdi tudi sprejemanje predpisov po hitrem postopku brez javne razprave, kot se je to zgodilo tudi pri noveli zakona o nalezljivih boleznih.

Počastitev drugega  predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije se je oni večer odplesala na Bledu s Povodnim možem Edwarda Cluga

Tole je bil naravnost  pravljičen teden, s kateregakoli konca ga že primemo. Žehta se je začela in končala romantičnem slogu, bila je polna samih junakov in junakinj, za nas državljanske povprečneže in slehernice ni bilo na voljo dosti več od  alternativnih proslav. S pravljico o čudežnem nastanku naše Slovenije se je ob 30 obletnici za elitnimi ograjami ta centrifugalni teden tudi začel, končal pa s počastitvijo drugega  predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, ki se je oni večer odplesala na Bledu s Povodnim možem Edwarda Cluga. A povodnemu Janezu Uršike zale tudi prek dneva niti s prijazno nabritostjo ni uspelo omehčati. Je znala obljubiti, je znala odreči in biti priljudna in biti prevzetna, kot je to pač nekoč opisal France.