Petkova centrifuga

Janšev boj za resnico, delegirani tožilci, odlikovana STA in cela mavrica izbir, vse do ključnega presledka

Politika je leta 1991 dobila ukaz slovenskih volivcev. Ta ukaz se je preudarno in smiselno prevedel v temeljno listino, pozneje tudi v Ustavo Republike Slovenije. In spoštovanje Ustave ter tudi temeljnih državnih institucij države je tisto, kar bi morali slaviti ob obletnici Slovenije … Na čelu tudi z ustavnimi členi, da je Slovenija demokratična republika, pravna in socialna država, z bistvenim načelom delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.

Ter da ima v Sloveniji oblast ljudstvo.

Kdor se ne zaletava z glavo v zid, kot da ne obstaja, še manj pa kaj doseže

O molčečem pravosodnem ministru, naslednjem slovenskem kralju družabnih omrežjih, malih sivih celicah osamosvojitve in o tem, zakaj je Butnskala morda aktualna kot še nikoli. O poletju na slamnati strani Alp.

Lov na čarovnice in zmagovalec v kategoriji najbolj abotne fotografije politika v državi in tujini. Ta teden to ni predsednik. Kdo ga je tokrat z naskokom izrinil s prestola?

Lov na čarovnice, kljukasti križi in zmagovalec v kategoriji najbolj abotne fotografije politika v državi in tujini. Ta teden to ni predsednik. Kdo ga je tokrat z naskokom izrinil s prestola, izveste v Centrifugi.

Ali se bomo kmalu privadili na krasni novi svet, v katerem izgubljajo domovinsko pravico civilizacijski dosežki sodobne družbe, kot so svobodni mediji?

V času, ko se vse bolj privajamo na neslavno podobo naše domovine, v kateri trda roka oblasti uničuje družbeno-razvojne in zgodovinske dosežke na področju svobode izražanja, svobode medijev in vladavine prava, bi lahko uporabili Janševo prispodobo o žabi iz njegovega eseja Vojna z mediji. Če žabo vržeš v vrelo vodo, bo skočila ven, če jo vržeš v mlačno in počasi segrevaš, pa bo v kotlu ostala do bridkega konca. Ali se bomo privadili na ta krasni novi svet v zameno za prgišče bombončkov v obliki bonov in ostalih drobcenih vladnih daril?

Skrajni čas, da vlada zamenja ponudnika telekomunikacijskih storitev

Ne čujem dobro, Ničesar ne slišim*. Skrajni čas je, da vlada zamenja ponudnika telekomunikacijskih storitev, saj se je minuli teden spet, v ključnih trenutkih, premierju Janši zgodil komunikacijski šum. Teden je bil sicer v znamenju preštevanja in politične matematike v parlamentu. A bolj kot čista aritmetika je bila v ospredju kombinatorika, kajti pred vsakim glasovanjem se zdi, da kot da poslanci le mečejo kocke in zadržujejo dih, preden se obrnejo, kot se.

Politični in drugi dogodki so obetali spremembe, ki pa se niso zgodile. Kar pa ne pomeni, da se ne bodo

Po STA so zdaj tudi nekatere radijske postaje in drugi mediji ostali brez dela sredstev, ker niso politično uravnoteženi. Srečanje voditeljev v okviru Procesa Brdo - Brioni je opozorilo na specifično logiko in odprta vprašanja hribovitega Balkana, minister za kulturo pa je odpovedal že napovedano razstavo slovenskih umetnikov v Evropskem parlamentu z naslovom Živimo v vznemirljivih časih, ker njemu pač noben uradnik ne bo postavljal pogojev. 

A res ne gre brez nespodobnih besed in "neljubih pripetljajev"?

Teden ožema Tatjana Pirc.

Neumnih vprašanj načeloma ni, zagotovo pa obstajajo neumni odgovori

Teden se začel z aplavzi. Ploskali so trije gledalci predstave na Malem odru celjskega gledališča. In ploskala je tudi množica slovenskih novinarjev pred stavbo Slovenske tiskovne agencije, ki je na robu finančnega zloma. Aplavz se bo v gledališča vrnil. Vlada obljublja pospeške pri cepljenju in vrnitev življenja v običajne okvire. Bolj negotova pa je prihodnost medijev.

Še dobro, da (ne) vemo, kdo je zmagal v vojni ...

Med zgodovino in prihodnostjo, med omejitvami in sprostitvami, med medijsko svobodo in propagandno mašinerijo, med blefom in iskrenostjo. Leto dni epidemije in številna kolobarjenja s takšnimi in drugačnimi pravili, navodili in omejitvami, je več kot očitno v družbi vzbudilo potlačeno željo po reguliranju in nadzorovanju širšega javnega življenja. Tudi zato naj bi glasbeniki igrali na pihala skozi zareze v maskah, sprehod v kopalkah izven plaže v Izoli pa nas bo lahko stal 400 evrov. Še dobro, da (ne) vemo, kdo je zmagal v vojni ...

V Sloveniji se mnogi še kar ne naveličajo igranja boga. No, redkokateri se celo najdejo. Takšni, ki seveda premorejo vsaj minimalen odmerek samokritike

Na svetovni dan knjige se spodobi, da začnemo centrifugirati s starodavno šalo. Saj se menda še spomnite: norišnica. Dva pacienta v čakalnici. Skozi vrata pokuka doktor: "Kdo je naslednji?", "Jaz, Napoleon I.", se vzravna tisti manjši. "Prav," reče doktor, "ampak, kdo vas je pa imenoval za francoskega cesarja?" "Sam Bog," pribije prvi in si zatlači roko v gumbnico. Tedaj pa nenadoma vzkipi drugi: "Lažeš, jaz tega nikdar nisem storil!"