
Sign up to save your podcasts
Or


Kot vsi pravijo, bo rešitev cepljenje, a optimizem plahni ob počasnosti postopka in pomislekih o varnosti nekaterih cepiv
Slovenija je še vedno v primežu covida-19. Rast okužb se, kljub nedavno končanemu zaprtju javnega življenja, le počasi umirja, umirjen je tudi proces cepljena. A drugod po svetu je marsikje še huje zaradi drugih tegob. Ameriški predsednik Joe Biden je potrdil zgodovinsko odločitev o umiku ameriške vojske iz Afganistana. A to za to državo ni olajšanje, ampak prej obet negotove prihodnosti. Japonsko in tudi svetovno javnost pa razburja zlivanje radioaktivne vode iz Fukušime v morje.
Tudi po zaenkrat le slutenem koncu epidemije bomo morali živeti sami s sabo in z drugimi
Tudi, če niste med prizadetimi zaradi pozebe: pandemična utrujenost, apatija in brezvoljnost so razumljive in pogoste. In tudi v tem čudnem zimsko-pomladnem tednu smo lahko doživljali ponavljanje istega, pogosto napačnega, komunikacijsko zgrešenega, kar se je – kot v tednih prej – znova zgostilo ob tedenskih sejah vlade nekje od četrtka naprej. Pa tudi napovedano 11-dnevno delno nepopolno popolno prekinitveno prekinjeno zaprtje države, ki se končuje ta konec tedna, ni neskončnosti ponavljanja vselej istega prav nič zmotilo.
Pravzaprav se zdi, da zaprtja šol in vrtcev, pa športnih dejavnosti, knjigarn in knjižnic, pa še raznih drobnih rahlo nenavadnih pravil – od odprtih trgovin z vsaj enim tehničnim blagom do znova pokrivanja polic, recimo z nogavicami v živilskih trgovinah – še pristojni niso vzeli strašno resno, in že v prvih delovnih dneh delnega zaprtja se je predvsem razmišljalo o odprtju in sproščanju.
Medtem ko je premier Janša razširil politični boj na vse ravni družbenega življenja in ga tudi internacionaliziral, so se na predvečer zaprtja šol in vrtcev zamajali temelji domače politične hiše iz kart
Tretjič smo zakorakali v zaprtje javnega življenja, čemur v medijih vse bolj popularno rečemo po angleško "lockdown". To je čas, ko se učimo, da popolno zaprtje javnega življenja pravzaprav pomeni predvsem zaprtje šol, fakultet, vrtcev, knjižnic in knjigarn ter ljudi znotraj meja domovine, ne pa tudi tistega dela gospodarstva, ki ni opredeljeno kot kritična infrastruktura, kar je v preteklih dneh sprožilo pravo malo državljansko nepokorščino na področju varstva otrok. Tovrstni odzivi na tretje zaprtje javnega življenja jasno kažejo, kako zahtevno je za vladno posadko Janeza Janše ob rekordno nizki podpori upravljati epidemijo – tudi in zlasti ob zavedanju, da se majejo temelji domače politične hiše iz kart in da ima začasno rešilni ključ v rokah gospodarstvenik Počivalšek, ki se bo moral z odstopom z ministrskega položaja preleviti v politika Počivalška. Predvsem pa poslanca Počivalška, da zagotovi 46. glas "neudobne" vladne večine v parlamentu, ki jo ob koaliciji sestavljajo še Jelinčičevi nacionalisti in v osebne interese zazrti upokojenski poslanci.
Kako ob presežku nekulturnosti in arogance, ki se je zableščala v vsej svoji primitivnosti tudi ob interpelaciji ministra za kulturo, obdržati kulturno držo in ne zapasti v polarizacijo, cinizem in sarkazem?
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 na kratko pove vse o njeni vsebini. Avtor oddaje izbere in komentira dogodke tedna, tokrat bo to storil Gorazd Rečnik.
Kako ob presežku nekulturnosti in arogance, ki se je zableščala v vsej svoji primitivnosti tudi ob interpelaciji ministra za kulturo, ki na primer ljudi, ki protestirajo, brezsramno označi za idiote, obdržati kulturno držo in ne zapasti v polarizacijo, cinizem in sarkazem?
Kdaj bodo kratkovidni vladajoči ugotovili, da politični oportunizem, hrepenenje po neprestani rasti ter kopičenju dobička nepovratno vodi v propadanje in umiranje planeta pri živem telesu?
Če človek želi dnevno spremljati dogajanje v Sloveniji, lahko počne to samo v varnem zavetju orwellovskega kitovega trebuha. A trebušna stena postaja vse tanjša in slej ko prej bo počila, takrat pa bomo imeli na izbiro samo še ravnodušnost ali življenje.
Čas, v katerem živimo, je resen in krut. Besede, ki jih je zapisal 18. marca rojeni preroški in vedno aktualen Srečko Kosovel. Zapis o tisti dobi se nadaljuje: “Doba najsramotnejših političnih kupčij, doba kupčij z narodom, doba zatajevanih mnenj, doba splošne depresije zbog teh razmer, nas je poklicala k resnemu, pozitivnemu, graditeljskemu delu. Plast laži je tako debela, da je potrebno vsekati pot globoko nazaj, globoko do žive plasti življenja, do tja, koder je še soka in sile za ustvarjanje novih kulturnih vrednot, novih življenjskih vrednot, novega življenja.”
Na Hiosu v Grčiji, na začetku evropsko-turškega dogovora, je neki večer sirski begunec stal na skali ob morju in opazoval moške, kako lomijo drva z večjimi kamni, da bi zakurili ogenj za peko rib. Tiho je dodal: "Postali smo neandertalci."
Pandemija traja že eno leto. In vse, kar se je v zadnjem letu dogajalo v Sloveniji, se kot pomanjšana zrcalna slika kaže v tem tednu dni
Po malo bolj optimističnem začetku tedna je sledil vrtiljak politične norije in družbenih nesoglasij, ki še tako stabilne posameznike lahko pripelje do roba obupa. V eni parlamentarni stranki so se odločili za novo konsolidacijo, v drugi so se odločili, da bodo brez kakršnihkoli sprememb prenovili stranko. Minister je napovedal skrajšanje policijske ure za eno uro, s čimer je hote ali nehote razgalil vso arbitrarnost tega ukrepa, a na koncu iz vsega skupaj tako ali tako ni bilo nič. Vsaj zaenkrat. Tako kot tudi zaenkrat ne bo še nič s protesti, čeprav je nekaj ur celo kazalo, da v bistvu so dovoljeni. Skratka - vsi značilni pojavi pandemskega leta v enem tednu.
Danes ni najpomembnejše samo vprašanje raznovrstne radikalizacije v družbi, pač pa tudi način, na katerega se posamezniki radikalizirajo
Na podelitvi letošnjih zlatih globusov je zgodovinsko zmago dosegla ameriška režiserka kitajskih korenin 38-letna Zhao Chloe z dramo Dežela nomadov. Zahvalila se je z besedami: "Sočutje podre vse prepreke med nami. Srce bije s srcem in tvoja bolečina je moja bolečina." Vdova Fern se v pregovorno gospodarsko najmočnejši državi, v svojih poznih srednjih letih, po izgubi službe, z avtodomom pridruži skupnosti sodobnih nomadov, žrtvam gospodarske krize, družbene izoliranosti, ljudem, ki se brez službe znajdejo na cesti. Igra usode v času depresije poskrbi, da udari tiste, ki so že sicer prizadeti.
Še en teden v tem kontinuumu časa. Ki mu pripada še ena centrifuga. Ki se med drugim sprašuje, ali je predsednik republike že pozval STA, naj končno začne sodelovati. Ker le s sodelovanjem bomo morda kam prišli.
Nekaj zaveznikov vlada v boju proti Zlu ima, ostale "bratovščina" – kot v Gospodarju prstanov – najde po poti. Od dreves do, če je treba, plevela.
Vprašanje, s katerim se ukvarja Tatjana Pirc
Tatjana Pirc vabi vse pravne in fizične osebe, da v skladu z odlokom o poslušanju Vala 202 vstopijo v mehurček Petkove centrifuge.
Za nami je teden štetja, preštevanja, ki pa je samo uvod v pravo štetje, preštevanje
Matematika je eksaktna veda in 42 nikoli ne bo 46 – ampak dokler se naslednji teden ne preštejejo glasovi na tajnem glasovanju, še vedno lahko vsak šteje po svoje.
Če bi Ježek živel v naših časih, mu zlepa ne bi zmanjkalo štrene – tako smo v predpustnem tednu šteli banalne ministrske norosti, lažne pozitivne hitre teste, sedemdnevno povprečje okuženih, hospitalizirane, pa tudi število ukradenih defibrilatorjev.
From the publisher's feed

14 Listeners

2 Listeners

1 Listeners

2 Listeners

11 Listeners

2 Listeners

3 Listeners

10 Listeners

9 Listeners

6 Listeners

2 Listeners

5 Listeners

3 Listeners

8 Listeners

2 Listeners

2 Listeners

3 Listeners

2 Listeners

8 Listeners

3 Listeners