Petkova centrifuga

O tem politično-družbenem kavlju 22 govori današnji pregled tedenskega dogajanja. Pa tudi o tem, če so oklepniki orožje ali ne. Centrifugo vrti Tadej Košmrlj.

O tem politično-družbenem kavlju 22 govori današnji pregled tedenskega dogajanja. Pa tudi o tem, če so oklepniki orožje ali ne.

Če smo skupnost, bi se morali tako tudi obnašati. A če mi nekdo s položaja avtoritete neprestano izkazuje nezaupanje in me obravnava kot otroka ali s kaznimi grozi kot potencialnemu kriminalcu, težko od mene pričakuje, da mu bom zaupal jaz. Ne bom mu. In mu tudi ne.

Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.

V tedenskem komentarju beremo pisma

Izjave predsednika vlade ta teden so nihale med umirjenostjo in napadalnostjo. Tarče so bili mediji, nevladne organizacije, pa tudi ljudje, katerih prispevek k boju proti epidemiji naj bi bil ležanje na kavču pred televizorjem. V svojem pismu izpostavlja resnico in odmik od nje. Med njegovimi konvoji ladij se tako naenkrat znajdemo pred vprašanjem, kaj je realnost. Kot da bi šlo za boj za monopol nad njo.

Okoliščine, v katerih smo, so pravzaprav uresničitev sanj totalitarnih režimov, saj lahko sistemsko uresničujejo svojo agendo, ki bi bila v normalnih okoliščinah politični samomor, meni klinični psiholog, dr. Aleksander Zadel. Sicer pa smrtonosni objem koronavirusne bolezni 19 še vedno ne popušča. Trump odhaja, trumpizem ostaja. Neumorno vztraja tudi "maršal Tvito", medtem pa slovenski individualni športniki navdušujejo in osvajajo nove lovorike.

Neutrudno vztraja tudi "maršal Tvito", medtem pa slovenski individualni športniki navdušujejo in osvajajo nove lovorike

Okoliščine, v katerih smo, so pravzaprav uresničitev sanj totalitarnih režimov, saj lahko sistemsko uresničujejo svojo agendo, ki bi bila v normalnih okoliščinah politični samomor, meni klinični psiholog, dr. Aleksander Zadel. Sicer pa smrtonosni objem koronavirusne bolezni 19 še vedno ne popušča.

Amerika in Slovenija si postajata vse bolj podobni. Ne po vojaški, politični ali ekonomski moči. Podobni si postajamo tudi v političnem delovanju in dojemanju političnih realnosti. Zato ne preseneča, da je naš premier v ameriškem predsedniku Trumpu prepoznal sorodno dušo in mu kot edini voditelj namenil svojo podporo in celo predčasne čestitke za zmago, ki jo je Trump ravno tako predčasno razglasil.

Medtem ko negotovo stanje na drugi strani luže spremljajo neprijetni prizori protestov in političnih razhajanj, ki spodkopavajo trdoživost ene najstarejših predstavniških demokracij na svetu, pri nas nepredvidljiva epidemiološka slika povzroča vse večji družbeno-politični kaos. Centrifugo vrti Aleš Kocjan.

Razgrete strasti, protesti, obtoževanja in negotovost. Politične vojne se iz parlamentarnih dvoran selijo na družbena omrežja in na ulice. V Združenih državah in doma …

Amerika in Slovenija si postajata vse bolj podobni. Ne po vojaški, politični ali ekonomski moči. Podobni si postajamo tudi v političnem delovanju in dojemanju političnih realnosti. Zato ne preseneča, da je naš premier v ameriškem predsedniku Trumpu prepoznal sorodno dušo in mu kot edini voditelj namenil svojo podporo in celo predčasne čestitke za zmago, ki jo je Trump ravno tako predčasno razglasil.

Medtem ko negotovo stanje na drugi strani luže spremljajo neprijetni prizori protestov in političnih razhajanj, ki spodkopavajo trdoživost ene najstarejših predstavniških demokracij na svetu, pri nas nepredvidljiva epidemiološka slika povzroča vse večji družbeno-politični kaos.

Teden, ko naj bi zadnjim dvomljivcem in ignorantom ter upornikom brez razloga postalo jasno, da gre zares in se nam piše zelo slabo. Komentira Aleš Smrekar.

Teden, ko naj bi zadnjim dvomljivcem in ignorantom ter upornikom brez razloga postalo jasno, da gre zares in se nam piše zelo slabo

Da se nam piše zelo slabo, če ne bomo stopili skupaj, nas je v pretekli teden vpeljala profesorica doktorica Mojca Matičič, vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.

"Danes je pravzaprav čas, ko ne moremo biti več, če parafraziram, človek človeku virus. Danes je čas, ko moramo definitivno pokazati, da zmoremo biti človek človeku človek. Zdravje oziroma življenje je eno samo, privoščimo ga ne samo sebi, privoščimo ga tudi bližnjim."

Klicni center spet deluje, vprašanj je ogromno, tako kot je tudi stisk ljudi vse več. Ampak, ali sploh še znamo biti človek človeku človek? Pričakovali bi, da bomo v teh odločilnih dneh, ko je okužen že vsak 33. Slovenec, znali preseči vse tisto, kar nas v vsakdanjem življenju razdvaja. Vsi. Sploh pa politiki vseh vrst, levi, desni, sredinski … In v tem zelo občutljivem trenutku bi pričakovali, da bo predsednik vlade vsaj v tednu, ki ga je sam označil za odločilnega v boju za omejitev širjenja koronavirusa, ugasnil svoj račun na Twitterju ali pa se vsaj vzdržal komentarjev, pa mu očitno to ne gre. Zdaj je krivca za katastrofalno epidemiološko sliko našel v osrednjih slovenskih medijih. Tudi ali pa predvsem v naši hiši, ki je v sredo praznovala svoj dan. Na ta dan pred 92 leti je začel redno oddajati Radio Ljubljana, zdaj Radio Slovenija.

Ko se v nekaj dneh z nagovori državljanom oglasita predsednika države in vlade, za njima pa še ključni ministri, je jasno, da nas politični vrh pripravlja na slabe novice. Ko je ključno sporočilo, da so razmere resne, da pa bomo "skupaj zmogli", je to že zanesljiv znak za alarm. Zdaj gre zares. Zelo zares.

Centrifugo vrti Tanja Starič.

Razmere so resne. Zdaj smo dejansko življenjsko odvisni drug od drugega

Ko se v nekaj dneh z nagovori državljanom oglasita predsednika države in vlade, za njima pa še ključni ministri, je jasno, da nas politični vrh pripravlja na slabe novice. Ko je ključno sporočilo, da so razmere resne, da pa bomo "skupaj zmogli", je to že zanesljiv znak za alarm. Zdaj gre zares. Zelo zares. To je sporočilo predsednika vlade iz začetka tedna. "Najprej so življenja, potem je zdravje in nato je ekonomija oziroma gospodarstvo."

Dve uri kasneje je premier kar po Twitterju razglasil epidemijo. Na koncu tedna pa … "Ta teden bo ključen v boju proti epidemiji." In tako smo v nekaj dneh vstopili v nekoliko mehkejšo različico spomladanskega zaprtja države.

Drugi val epidemije koronavirusne bolezni je udaril skoraj mesec dni prej, kot so pričakovali celo strokovnjaki. In udaril je tako silovito, da so brez pravega odgovora ostali tudi politiki. V krču je vsa Evropa, večina vlad sprejema eno omejitev za drugo, nekatere logične in upravičene, o drugih pa, no ja, bi se lahko dolgo pogovarjali. Če bi se o odlokih, ki jih vlada sprejema po hitrem postopku in večkrat na dan, sploh lahko pogovarjali.

Mogoče bi angleški pisatelj Douglas Adams, če bi doživel dogodke leta 2020, spremenil načrt uradniških Vogonov za uničenje Zemlje, kot se je to zgodilo v Štoparskem vodniku po galaksiji, ki je izšel pred 41 leti.

Tako pa se je nekaj mučnih mesecev po nesrečnem prenosu novega koronavirusa z netopirja na človeka zgodil ta teden. V Sloveniji.

"Gre za to, da lahko sami največ naredimo za svoje zdravje, za naše bližje. Ukrep je zelo preprost: higiena rok in kašlja, ne dotikajte se obraza, kašljajte v rokav, nosite masko in vzdržujte razdaljo metra in pol. Če storimo samo to, smo naredili ogromno." - specializant infektologije Federico V. Potočnik

Če samo en teden intenzivno spremljate novice iz Slovenije in sveta ter ste poleg tega močno vpeti na vseh družabnih omrežjih, kjer sledite kvazi vplivnežem in politikom, lahko mirno potegnete črto in rečete, da smo planet globoko zavozili. Zgovoren je že podatek, ki ga je ta teden na mednarodni dan umivanja rok posredoval Unicef - umivanje rok z milom še vedno ostaja nedosegljivo trem milijardam ljudem po vsem svetu.

Za vse bomo plačali, tudi za to, da se naši svetovni voditelji še vedno ne zmorejo dogovoriti o podnebnih ciljih. Sicer pa še enkrat: maske, umivanje rok in distanca, drugače pa, samo brez panike.

Razpravljati o komunikacijskih praksah vladne garniture je približno tako, kot če bi se želeli virusa znebiti s pitjem razkužila

Mogoče bi angleški pisatelj Douglas Adams, če bi doživel dogodke leta 2020, spremenil načrt uradniških Vogonov za uničenje Zemlje, kot se je to zgodilo v Štoparskem vodniku po galaksiji, ki je izšel pred 41 leti.

Tako pa se je nekaj mučnih mesecev po nesrečnem prenosu novega koronavirusa z netopirja na človeka zgodil ta teden. V Sloveniji.

"Gre za to, da lahko sami največ naredimo za svoje zdravje, za naše bližje. Ukrep je zelo preprost: higiena rok in kašlja, ne dotikajte se obraza, kašljajte v rokav, nosite masko in vzdržujte razdaljo metra in pol. Če storimo samo to, smo naredili ogromno." - specializant infektologije Federico V. Potočnik

Če samo en teden intenzivno spremljate novice iz Slovenije in sveta ter ste poleg tega močno vpeti na vseh družabnih omrežjih, kjer sledite kvazi vplivnežem in politikom, lahko mirno potegnete črto in rečete, da smo planet globoko zavozili. Zgovoren je že podatek, ki ga je ta teden na mednarodni dan umivanja rok posredoval Unicef - umivanje rok z milom še vedno ostaja nedosegljivo trem milijardam ljudem po vsem svetu.

Za vse bomo plačali, tudi za to, da se naši svetovni voditelji še vedno ne zmorejo dogovoriti o podnebnih ciljih. Sicer pa še enkrat: maske, umivanje rok in distanca, drugače pa, samo brez panike.

Če bi pobrskali po arhivih te oddaje, bi težko našli kakšno, v kateri ni omenjeno zdravstvo. Več deset let podhranjenosti – kadrovske in tiste v zgradbah, neurejeno financiranje in nabava, nejasni normativi … še bi lahko naštevali. Res pa je tudi, da na svetu ni zdravstva, ki bi zmoglo zaustaviti epidemijo brez sodelovanja državljanov in brez odgovornosti, ki je ključna beseda tudi za ta teden pogosto nastopajočega premiera. Zafrkavanja je konec, vrag je vzel šalo … je povedal premier, takoj ko je odgovornost preložil na neimenovano manjšino in pripisal krivdo osrednjim medijem v državi. Krivca je pač treba najti, gre za psihološko strukturo delovanja. Tudi ta ni nepomembna v teh razmerah. Prav tako ključne so kapacitete v zdravstvu, predvsem kadrovske.

Situacija je resna in pričakovanja niso dobra

Če bi pobrskali po arhivih te oddaje, bi težko našli kakšno, v kateri ni omenjeno zdravstvo. Več deset let podhranjenosti – kadrovske in tiste v zgradbah, neurejeno financiranje in nabava, nejasni normativi … še bi lahko naštevali. Res pa je tudi, da na svetu ni zdravstva, ki bi zmoglo zaustaviti epidemijo brez sodelovanja državljanov in brez odgovornosti, ki je ključna beseda tudi za ta teden pogosto nastopajočega premiera. Zafrkavanja je konec, vrag je vzel šalo … je povedal premier, takoj ko je odgovornost preložil na neimenovano manjšino in pripisal krivdo osrednjim medijem v državi. Krivca je pač treba najti, gre za psihološko strukturo delovanja. Tudi ta ni nepomembna v teh razmerah. Prav tako ključne so kapacitete v zdravstvu, predvsem kadrovske.

Da nam vse, kar se dogaja, ne bi preveč dvigalo temperature, nam jo bodo odslej merili. V tokratni Centrifugi pričakujemo tudi ekskluzivno javljanje ameriških predsedniških kandidatov, ki bosta komentirala nedaven izpad v slovenskem parlamentu.

Ekskluzivno javljanje ameriških predsedniških kandidatov, ki bosta komentirala nedaven izpad v slovenskem parlamentu

Da nam vse, kar se dogaja, ne bi preveč dvigalo temperature, nam jo bodo odslej merili. V tokratni Centrifugi pričakujemo tudi ekskluzivno javljanje ameriških predsedniških kandidatov, ki bosta komentirala nedaven izpad v slovenskem parlamentu.

Kar podvizati se je bilo treba pri tokratnem tedenskem komentarju. Ne zato, ker bi bil teden nabit s pomembnimi novicami, ampak zato, ker so sicer redke upoštevanja vredne novice vredne širše razlage.

Interpelacija je vsakič v našem parlamentu več kot 90% obsojena na neuspeh, a odstavljati odstavljenega ministra, to je res novoizumljeno norčevanje iz volivcev in demokracije

Kar podvizati se je bilo treba pri tokratnem tedenskem komentarju. Ne zato, ker bi bil teden nabit s pomembnimi novicami, ampak zato, ker so sicer redke upoštevanja vredne novice vredne širše razlage.

So pa imeli eno veliko srečo naši politični manipulatorji, mešetarji in zmeneti, da sta se namreč na največji kolesarski dirki na svetu udarila dva konkurenčna in delovna Slovenca, ki sta dvignila pulz celotnemu narodu in si prikolesarila prestižno dvojno zmago, čisto po slovensko – v obrnjenem redu od pričakovanj. Tadej Pogačar in Primož Roglič sta žela simpatije ne samo športnega, ampak tudi medijskega sveta.

Hvala, Tadej … če bo pa kljub temu zmanjkala kakšna parcela za športno igrišče, zdaj poznamo rešitev: Najdi Hojsa!