Petkova centrifuga

Preverjamo, ali nam kaj živega v osončju dela konkurenco. Menda so v oblakih okrog Venere mikrobi. Še dobro, da smo jim, če res obstajajo, in tudi tujcem, ki nas kritizirajo, z našega zeleno-rdeče-rumenega otoka sreče na tretjem kamnu od Sonca požugali: "Preden nas ocenjujete, se najprej naučite slovensko." Ko pozorno gledamo naokrog in navzgor, lahko vidimo marsikaj. Tudi to, da je strop vhodne avle ljubljanskega Kliničnega centra obložen z velikimi krožniki iz pločevine, ki spominjajo na ženske prsi, kar pri obiskovalcu ustvarja občutek, da je vstopil v varno zavetje, kakršno dojenčku ponuja materino naročje. "Iščemo varno zavetje. Selitev na Venero za zdaj še odpade," pravi avtorica Tatjana Pirc.

Iščemo varno zavetje. Selitev na Venero za zdaj še odpade

Preverjamo, ali nam kaj živega v osončju dela konkurenco. Menda so v oblakih okrog Venere mikrobi. Še dobro, da smo jim, če res obstajajo, in tudi tujcem, ki nas kritizirajo, z našega zeleno-rdeče-oranžno-rumenega otoka sreče na tretjem kamnu od Sonca požugali: "Preden nas ocenjujete, se najprej naučite slovensko."

Ko pozorno gledamo naokrog in navzgor, lahko vidimo marsikaj. Tudi to, da je strop vhodne avle ljubljanskega Kliničnega centra obložen z velikimi krožniki iz pločevine, ki spominjajo na ženske prsi, kar pri obiskovalcu ustvarja občutek, da je vstopil v varno zavetje, kakršno dojenčku ponuja materino naročje. "Iščemo varno zavetje. Selitev na Venero za zdaj še odpade," pravi avtorica Tatjana Pirc.

Slovenija je obarvana rumeno, kar je iz športnega zornega kota dobro, pri semaforju korone, ko se utegne rumena kmalu ugasniti in zasvetiti rdeča, pa malo manj. Tokratno Petkovo centrifugo pa začinimo še z različnimi teorijami zarote, ki so jim krizni časi nataknili krila.

Kar je iz športnega zornega kota dobro, pri semaforju korone, ko se utegne rumena kmalu ugasniti in zasvetiti rdeča, pa nekoliko manj

Tokratno Petkovo centrifugo pa začinimo še z različnimi teorijami zarote, ki so jim krizni časi nataknili krila.

Impresivna družba po nazivih, manj impresivna po mednarodnem ugledu nam je v idiličnem okolju slovenskega turističnega bisera naslikala podobo krasnega novega sveta, ki ga v naši državi vse bolj udejanjamo v mislih, besedah in dejanjih. V tem čudovitem družbeno-političnem okolju spet dobivajo domovinsko pravico zdrava pamet, domačijsko upravljanje javnih zadev, medijske organizacije vprašljivega slovesa, populistični imperativ pa postaja v politiki nov in celo zaželen demokratični vzorec. Čas je, da gremo po sledi tega družbenega napredka tudi v Sloveniji. Zatorej »Živela Slovenija« je vzkliknil naš madžarski kolega Viktor Orban.

Na vzhodni in edini pravi strani "žametne zavese"

Impresivna družba po nazivih, manj impresivna po mednarodnem ugledu nam je v idiličnem okolju slovenskega turističnega bisera naslikala podobo krasnega novega sveta, ki ga v naši državi vse bolj udejanjamo v mislih, besedah in dejanjih. V tem čudovitem družbeno-političnem okolju spet dobivajo domovinsko pravico zdrava pamet, domačijsko upravljanje javnih zadev, medijske organizacije vprašljivega slovesa, populistični imperativ pa postaja v politiki nov in celo zaželen demokratični vzorec. Čas je, da gremo po sledi tega družbenega napredka tudi v Sloveniji. Zatorej "Živela Slovenija" je vzkliknil naš madžarski kolega Viktor Orban.

Resnica naj bi bila (po najbolj splošni definiciji) pojem, ki pomeni ujemanje izjave z dejstvi oziroma z realnostjo. Če torej hočemo bolj prijetno resnico, je treba le nekoliko modulirati vhodna dejstva. Posledično seveda dobimo več resnic. V sistemu, ki ga trenutno živimo, pa je dodatna ponudba dobra stvar.

V času enoumja nas je omejevala ena, prilagojena resnica. Zdaj, v času dvo- ali brezumja, lahko med resnicami celo izbiramo

Resnica naj bi bila (po najbolj splošni definiciji) pojem, ki pomeni ujemanje izjave z dejstvi oziroma z realnostjo. Če torej hočemo bolj prijetno resnico, je treba le nekoliko modulirati vhodna dejstva. Posledično seveda dobimo več resnic. V sistemu, ki ga trenutno živimo, pa je dodatna ponudba dobra stvar.

More (hrv.) ali more (sl.) ali more (ang.) – tu je kleč! Tale tedenska centrifuga bi morala biti prva po obdobju kislih kumaric in pasjih dni, taka, ki bi nas postopno vračala v vsakdanjo rutino – če bi ta od marca 2020 sploh še obstajala. Pa očitno ne več. Nekdaj so bili namreč tole dnevi, ko so starši šolarjev že imeli pogrizene nohte od šolskih nabav in razmišljanja o tem, kako bo, ko bo treba na hitro spet v šolo. Zdaj pa jih najbolj skrbi, da se čas do odhoda v šolo ne bi kaj podaljšal.

Po planu B in ne po planih A, C ali D naj bi se torej začelo novo šolsko leto

More (hrv.) ali more (sl.) ali more (ang.) – tu je kleč! Tale tedenska centrifuga bi morala biti prva po obdobju kislih kumaric in pasjih dni, taka, ki bi nas postopno vračala v vsakdanjo rutino – če bi ta od marca 2020 sploh še obstajala. Pa očitno ne več.

Nekdaj so bili namreč tole dnevi, ko so starši šolarjev že imeli pogrizene nohte od šolskih nabav in razmišljanja o tem, kako bo, ko bo treba na hitro spet v šolo. Zdaj pa jih najbolj skrbi, da se čas do odhoda v šolo ne bi kaj podaljšal.

Tombola življenja se igra ne glede na to, kje na svetu ste. Vsakemu je naklonjena drugače.

Tombola Centrifuge pa tokrat ni bila naklonjeni ministrici Aleksandri Pivec, ki do konca redakcije te oddaje še ni odstopila, ostalim regijskim samodržcem,izstrelitvi ruskega cepiva Sputnik, potapljajočem se tankerju na Mavriciju in nešteto drugim novicam, ki ste jih skoraj zagotovo zamudili.

So pa na tomboli zadeli samoržci nove šole, ki se jim očitno toži po starih časih, zapakiranih v celofan.

Tako tombolo kot centrifugo sta vrtela tonski mojster Gašper Loborec in novinar Gašper Andrinek.

O svetu samodržcev nove šole, ki se vse bolj zgledujejo po stari šoli samodrštva

Tombola življenja se igra ne glede na to, kje na svetu ste. Vsakemu je naklonjena drugače.

Tombola Centrifuge pa tokrat ni bila naklonjena ministrici Aleksandri Pivec, ki do konca redakcije te oddaje še ni odstopila, ostalim regijskim samodržcem, izstrelitvi ruskega cepiva Sputnik, potapljajočemu se tankerju na Mavriciju in nešteto drugim novicam, ki ste jih skoraj zagotovo zamudili.

So pa na tomboli zadeli samodržci nove šole, ki se jim očitno toži po starih časih, zapakiranih v celofan.

“In kaj drugega je svoboda, če ne drobec vas samih, ki ga hočete zavreči, da bi postali svobodni?” Tako je nekoč zapisal Kahlil Gibran, pesnik in filozof iz Libanona, kjer je močna eksplozija porušila praktično polovico prestolnice Beirut. Apokaliptičnost katastrofe bo le še poglobila politično in gospodarsko krizo v nekoč Švici Bližnjega vzhoda. Eksplozivnost poletja ne pojenja na domači politično-družbeni sceni. Ministrica za kmetijstvo z direktorji, vinarji, župani, hotelirji in penzionisti polaga račune, predsednik vlade avgusta tradicionalno osvaja alpske vrhove, v dolini pa ga njegova ekipa tvita in retvita brez prediha. Država med prijatelji in lobisti išče varne 5G standarde, mimogrede pa financira destilacijo vinskih presežkov in kurjenje zaplenjene konoplje. Optimistični sta vsaj mariborski pisateljski legendi. Drago Jančar je prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost. Verjame, da kriza vendarle ne bo povsem spremenila naših življenj. Tone Partljič pa ob 80-letnici še naprej upa v svobodo, čeprav jo intimno najde samo na praznem listu papirja.

Avtor: Luka Hvalc

Smo v petem mesecu novega štetja. Štetja okužb, žarišč, zbolelih, hospitaliziranih, prebolelih. Peti mesec nenormalne normalnosti. Živimo v obdobju umetnikov interpretacije, ki naj ob svojih polpolnih in polpraznih kozarcih še naprej ugotavljajo, ali je Mars naša prihodnost ali preteklost. "Če bo uzakonjeno zavijanje pri rdeči, bo zmagal tisti, ki bo najglasneje trobil."

Po petih dneh pogajanj so voditelji sedemindvajsetih evropskih držav dosegli dogovor o sedemletnem proračunu unije in skladu za obnovo. Kompromis je dosežen, če so z dogovorom vsi ali malce nezadovoljni, ali pa če so vsi zadovoljni. Po tokratnem evropskem vrhu se je, kot za zdaj kaže, zgodilo to zadnje. Zmagovalci so vsi.

Prvič naj bi bil dogovor o proračunu povezan s podnebnimi cilji in s spoštovanjem vladavine prava. Potem pa so interpretacije različne … in tudi sprenevedanja. Sprenevedanje madžarskega premiera Viktorja Orbana in druščine ter sprenevedanja Evropske unije – z jedrnimi, varčnimi ali kakor jim želite reči – članicami na čelu, ki ostaja v primežu politične impotentnosti.

Komentar je pripravila Nataša Štefe.

Obramboslovec Janša je uspešen strateg, odpira fronte drugo za drugo tako, da zmede svoje politične nasprotnike in ti lahko samo tavajo od enega do drugega odprtega spopada, nepripravljeni na dobro premišljene poteze druge strani.

Javna razprava o spremembah medijske zakonodaje, ki je ta teden dvignila največ prahu, je zdaj podaljšana do 5. septembra, ampak v tej vojni z mediji, ki jo je predsednik vlade napovedal že v začetku maja, strokovna javnost in argumenti nimajo vloge – tako kot tudi skorajda na vseh drugih bojiščih, gradbiščih.

Samo upamo lahko, da se bo med počitnicami, ki se za parlamentarce začenjajo ta konec tedna, prah z gradbišč toliko polegel, da bo slika postala bolj jasna in bodo spregledali tudi tisti poslanci, ki še imajo zdravo kmečko pamet in razmišljajo s svojo glavo.