Petkova centrifuga

Slovenija in tudi številne druge države se soočajo povečanjem števila okužb s koronavirusom. Komaj smo se navadili na bolj omiljene ukrepe, se bomo verjetno morali spet na bolj trde metode za preprečitev širjenja te nadloge. V Srbiji so zaradi takih ukrepov in tudi splošnega nezadovoljstva z oblastjo izbruhnile demonstracije.

V oddaji lahko slišite glasbo znanega italijanskega skladatelja Ennia Morriconeja. Žal z razlogom, kajti ta teden se je v 92- letu starosti poslovil s tega sveta. Njegov rojak, z oskarjem nagrajeni režiser Paolo Sorrentino, je ob njegovi smrti povedal nekaj toplih besed o tem glasbeniku. "Moriccone je bil eden od redkih genijev, ki jih je imela ta dežela , to ve vsak. Bil je zadržana, skromna osebnost. Zaradi tega je bil še bolj poseben, kajti lahko bi govoril o svojih velikih dosežkih, a je raje ostajal v ozadju. To je v teh časih redka lastnost."

Res, skromnost v teh čudnih časih ni zaželena. Teden komentira Tomaž Gerden.

Ta teden smo od italijanskih policistov izvedeli, da uporabnike sintetičnih drog v Evropi zalagajo skrajneži islamske države. Dolgotrajna uporaba amfetaminov med drugim povzroča poškodbe notranjih organov in možganov, kaj pa džihadisti še primešajo zraven, je prepuščeno njihovi kruti domišljiji, za katero vemo, da nima meja. Brez meja pa je tudi, sicer veliko prijaznejša, morda celo preveč, domišljija predsednika Pahorja, ki se je ta teden z vlakom odpravil na Madžarsko. Medtem pa so Madžari postali lastniki še enega medija v Sloveniji, ki je padel v roke oligarha, ki je tesno povezan z vladajočo stranko Fidesz, katere predsednik ima zelo rad zemljevide velike Madžarske. Toda v Sloveniji se je dogajalo tako veliko, da za dogodke izven meja v Petkovi centrifugi ni prostora.

Tedenski komentar dogodkov je pripravil Gorazd Rečnik.

Nekje med topovi, virusi in sajenjem rožic se zadnje čase vijejo slovenske stezice. Preventivno ograjeni Kongresni trg je bil ob državni proslavi priča politiki 20.20. Neue Politische Kunst, nova politična umetnost*, politična umetnost možnega, pod krinko dnevnih provokacij in izrednih razmer, išče predvsem prostor za ozke interese. In bolj ali manj uspešno zamegljuje resnično pomembna polja razprave.Protestniki so uporniške moči strnili pod Prešernovim obličjem. Večina udeležencev alternativne proslave, tudi za njeno politizacijo so s svojo prisotnostjo poskrbeli nekateri opozicijski politiki, je nezadovoljna z državo in vlado. Med alternativce so se pomešali samooklicani patrioti v rumenih jopičih. Z očitnim namenom provokacije in z iztegnjenimi tetoviranimi desnicami nekaj jeznih fantov.

Avtor: Luka Hvalc

S pomočjo starih dobrih slovenskih pregovorov se spominjamo dogodkov preteklega tedna.

Ne morem dihati! Pretresljiva prošnja temnopoltega Georga Floyda, ki se je pod kolenom policista zaman boril za življenje je bila očitno neke vrste sprožilec. Ne samo v Združenih državah Amerike. Na ulicah svetovnih prestolnic so se v minulih dneh zbirale množice ljudi, ki očitno čutijo, da ne morejo več zadihati s polnimi pljuči. Od kod prihaja vsa ta jeza?

V Petkovi centrifugi analizira Tanja Starič.

Epidemije je uradno konec, vendar previdnost ostaja v veljavi. Življenje pod slovenskim nebom se normalizira. Gospodarstvo išče poti okrevanja, ohranjajo pa se stare politične delitve kot tudi vztrajanje na okopih; tako znotraj parlamenta kot zunaj njega. Tudi o tem v tokratni Petkovi centrifugi.

V šolskih in poslanskih klopeh je spet živ-žav. Malo z maskami in ukrepi, malo pa ne. Čeprav je uradno epidemije konec, konca koronaukrepov še ni na vidiku. Pravzaprav se zdi, da je kriza le na področjih, kjer je tako lažje in bolj priročno.

Potem ko smo prvi najavili konec epidemije, bi lahko nastopil tudi čas za umiritev. A te so bili po dveh turbulentnih mesecih kroženja koronavirusa in nove vlade deležni le v vladni koaliciji, kjer so strnili vrste in ugotovili, da so bile vse špekulacije o rekonstrukciji vlade in odstavljanju ministrov odveč. Državljani pa duševni mir še iščemo vsak na svoj način. Nekaj tisoč jih denimo ob petkih kolesari po ulicah in trgih slovenskih mest ter na ta način neguje svoje dobro počutje. Da ne izgubimo moralnega kompasa, nam k sreči predsednik vlade nenehno sporoča, kaj je prav in kaj narobe. Zato verjamemo, da bomo tudi državljani kmalu deležni pomiritve in sprostitve, denimo v slovenskih turističnih biserih, kjer bomo lahko izkoristili velikodušno podarjene turistične bone … za katere bo vlada naposled račun poravnala z našim denarjem. Centrifugo vrti Aleš Kocjan.

V loncu poleg tistega, v katerem se že 30 let kuha žaba, se 30 let kuha tudi mula. In kdor je morebiti mislil, da se bo mula skuhala prej kot žaba, prav veliko o razmerah v Sloveniji ne ve. Centrifugo vrti Tadej Košmrlj.

Treba je priznati, da je tale zadnji teden, čeprav se je začel delavsko praznično, prinesel več novega v naše opustošeno življenje - kot prej ves mesec. Več pa v tokratni Centrifugi na Valu 202. Teden je opral Damjan Zorc.