Petkova centrifuga

Šolska torba je pred zaprtimi šolskimi vrati dobila nov simbolni pomen

Šolska torba je pred zaprtimi šolskimi vrati dobila nov simbolni pomen, postala je sredstvo protesta. Medtem pa testirajo učiteljice in učitelje s testi, ki dajejo lažne rezultate. Kot da bi se v glavah vladajočih zataknil refren Pink Floydov "We don't need no education", a tam povsem zgrešil svoje bistvo.

Slabše kot so stvari pojasnjene in manj kot so zdravorazumsko utemeljene, bolj zaripli so državljani

Spomnite se na razvpito francosko anekdoto, ko je usoda hotela, da so kar trije peki odprli svoje butike v majhni pariški ulici. Prvi se je v izložbi hvalil, da pečejo najboljše bagete v Parizu, drugi da pri njem dobite najboljše bagete v vsej Franciji, zadnji na koncu uličice pa je na raznožno tablo kar s kredo napisal: Tu pečemo najboljše bagete v tej ulici. Zmagal je seveda slednji in nekaj podobnega se dogaja tudi z ukrepi proti pandemiji.

Po svetu se vse bolj širijo protesti z nezadovoljnimi državljani, ki vse bolj živčno sprejemajo politično diktirane omejitvene ukrepe namesto zares učinkovitih in konsistentnih, strokovno podprtih prijemov. Slabše kot so stvari pojasnjene in manj kot so zdravorazumsko utemeljene, bolj zaripli so državljani. Italija, Francija, Nemčija ... Ta teden je bilo z naskokom najhuje na Nizozemskem, pa tudi v naši soseščini že potihem tli. Slovenci smo po nasvetu premiera verjetno ta hip v fazi počasnega segrevanja lonca z  žabo.

Oči svetovne javnosti so bile ta teden uprte v Združene države Amerike

Iz Bele hiše sta se izselila Donald Trump in vedno manj naša Melanija, svet pa se po ameriških volitvah in po začetku cepilnih akcij proti covidu-19 počasi vrača v ustaljene tirnice. Le pričakovanja glede sprememb pri vladanju v Sloveniji so ostala le pričakovanja. Bolj resnično pa je odpiranje šol, trgovin in dejavnosti pri nas, saj število okuženih sicer zelo počasi, a vendarle pada.

Z novim letom državljane mineva potrpljenje, upanja je vse manj

Vlada napoveduje, da bo zaradi epidemije znova popolnoma zaprla javno življenje, opozicija vlaga nezaupnico, državljane mineva potrpljenje. Upanja, da se bo z novim letom nočna mora leta 2020 končala, je vse manj. O vojni za cepiva, o neslavnih rekordih, ki jih dosega Slovenija, o političnih spopadih in tudi o odhodu Donalda Trumpa.

Demokratičen prenos oblasti in priznanje volilnega izida sta pomembna in nujna postulata demokracije

Redkokateri dogodek je svet tako osupnil, kot vdor Trumpovih privržencev v Kapitol. Združene države, ki so pregovorno imele nekdaj demokracije za izvoz, niso zmogle izpeljati osnovne demokratične postavke, torej mirnega prenosa oblasti po volitvah. A tak stavek pove ravno toliko kot splošno obsojanje nasilja. Kajti vdor v zgradbo kongresa ima jasne dejavnike in znane akterje.

In lahko si zatiskamo oči, a Trumpovi pozivi k nespoštovanju volilnega izida niso po nesreči ali le naključju pripeljali do nasilja. Dediščina njegovega mandata sesuvanja medijev, ustanov, nasprotovanje demokratičnim procesom in institucijam, včasih tudi razumu, podpihovanje in ščuvanje – vse to bo pustilo razkol in razdružene države Amerike, pa tudi če se nikdar več ne vrne na Twitter in Facebook.

“Najlepša jutra so zjutraj,” je nekoč zapisal pokojni poet Ivan Volarič Feo, ki nam pomaga prebijati se čez serpentine težkega leta. Zakaj ne kaže obupati?

“Najlepša jutra so zjutraj,” je nekoč zapisal pokojni poet Ivan Volarič Feo, ki nam pomaga prebijati se čez serpentine težkega leta. Politiki se prepirajo naprej. Ukrepi so nujni, a nekonsistentni. Odpiranje šol in vrtec je ob apatični ministrici in slabi epidemiološki sliki nejasno. Vladavino prava si z umetniško svobodo po svoje interpretirajo tako politiki kot nekateri "uporabniki." Kot da vse skupaj v 2020 že ni bilo dovolj zahtevno, je Hrvaško prizadel še drugi močan potres v nekaj mesecih, ki pa je tudi dokazal, da solidarnost med ljudmi še ni izumrla.

Zato ne kaže obupati. Nekega jutra se bo, prosto po Vladu Kreslinu, vendarle zdanilo. Glave se bodo ohladile. Solze se bodo posušile. Srečno!

“Slovenci so se osvobodili izpod tujega jarma in si nadeli svojega.“

Ivan Volarič Feo

Še nikoli pred letošnjim letom nismo posumili v dvoznačnost cingljanja

Božična centrifuga je že po tradiciji podložena z obilo cingljanja. Eni ga komaj čakajo, drugim občasno preseda. Še nikoli pred letošnjim letom pa nismo posumili v njihovo dvoznačnost: nam cingljajo zvončki ali navčki?

Znašli smo se v grozljivki, kjer nas prepričujejo, da je Zemlja ploščata, kjer vojska toži pevko, kjer smo pozabili na okolje in kjer poteka sistematična razgradnja kulture, medijev in znanosti

Nova normalnost je s seboj prinesla marsikaj, česar se ne bi smeli tako hitro navaditi.

Znašli smo se v grozljivki, kjer poteka sistematično uničevanje kulture, medijev in avtonomnega novinarstva. Kjer nas prepričujejo, da je Zemlja ploščata, čeprav vsi vemo, da ni. V grozljivki, kjer vojska toži pevko, ki se ji v bran mora postaviti akademska sfera, ki pa jo tudi toži največja koalicijska stranka. V grozljivki, kjer smo pozabili na okolje in pozabili, da je to naša največja skrb. V grozljivki, kjer so študentje (končno) ugotovili, da drobtinica 150€ za marsikoga ni dovolj. V grozljivki, kjer vladajo teorije zarote in načrtna razgradnja zaupanja v znanost. V grozljivki, kjer vsako noč v Ljubljani skoraj 50 ljudi spi na prostem.

Žal je še vedno tako, da se naša življenja vrte bolj ali manj okoli drobcenega organizma, ki nam že od marca zapoveduje in omejuje

Koronavirus je bil zelo dejaven tudi ta teden in ukrepi proti širitvi bolezni niso tako učinkoviti, kot so pričakovali.

Če hočeš zmagati, ne smeš izgubiti

Včasih smo ga brali, ne enkrat, stokrat, zdaj v tem stripu živimo. Ekipi Petkove centrifuge sta se ta teden pridružila novinarka Tatjana Pirc in legendarni Alan Ford.