Petkova centrifuga

Po največjem krščanskem prazniku in najlepših željaš po zmagi svetlobe nad temo, se je svet hitro poglobil v dve novejši vojni: diplomatsko in trgovinsko. Skupno jima je le to, da utegneta obe imeti precej dolgoročnejše posledice od tistih, ki so si jih načrtovalci obetali od sprva.

Planica 2018 je letos postregla z izjemnimi poleti in izjemnim spodrsljajem. Človek, ki se je podpisal pod največje uspehe v slovenskem športu je od novinarjev izvedel, da ni več zaželen. A so zaplet diplomatsko rešili, kar pa ne moremo reči za novo mini hladno vojno med Rusijo in Zahodom, pri kateri se Slovenija zaenkrat drži bolj pri strani.

Leta 2010 je takrat 25 letni Mark Zuckerberg v San Franciscu razmišljal, da širitev družbenih omrežij pomeni, da so ljudje izgubili in spremenili svojo potrebo po zasebnosti. Zasebnost kot družbena norma je tako rekoč evolvirala in se razvila v nekaj drugega. Pred štirimi leti je Facebook sicer že nekoliko zaostril nastavitve zasebnosti, a duh je že ušel iz steklenice. Zadnja Facebook afera pa je le vrh ledene gore. Podatki so sodobna valuta in tudi orožje

Premier je odstopil. To morda ne bi bilo nič posebnega, če se seveda ne bi zgodilo v Sloveniji. Odstopil je namreč predsednik vlade, sicer ustavni pravnik, ki ga je povsem dotolkla odločitev vrhovnega sodišča, da otrok te vlade, zakon o famoznem razvpitem drugem železniškem tiru med Divačo in Koprom, na katerega je ta vlada stavila večino svojih konj, in ki so ga na referendumu potrdili tudi volilvci, ne velja.

Torej: odstopil je pravnik, ki se mu je kot kost v grlu zataknilo pravo samo. To, pravo namreč, sicer ni vedno pravično, še manj logično, a sodba je sodba in tu se po navadi postavlja pika. Razen, če nisi ustavni pravnik. Petkov komentar je pripravil Miha Žorž.

Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.

Tema (z obema naglasoma) tokratne Centrifuge je tekma v pomembnosti.

Kdo je bolj vpliven? Influenserke, ki s svojimi twitti sesuvajo podjetja, ali ficoti (po priimku slovaškega premiera), ki s svojim vladanjem iz naših držav delajo divji vzhod.

Potencialni sončni kralji, zglasite se v parlamentu, na vladi ali pa morda celo pri predsedniku Pahorju, on bi vas znal celo razumeti. Morda je predlog enega izmed poslancev, da Slovenija postavi kralja, celo konstruktiven. Predvolilno prerivanje starih vojakov in novih obrazov namreč dobiva nenavadna poglavja, škornji pa bodo poleg jezikov zagotovo še naprej eno izmed glavnih orožij. Tako kot priložnostno nudisti, imitatorji, zunanji ministri, kosmatinci in še kdo. Zadnji olimpijski teden se nam ni ravno posrečil, so pa zato naši pločniki in ceste občasno spet drsališča in smučišča. Po belem avtobahnu so v Slovenijo s 3D očali priplužili Kraftwerk, pionirji elektronske glasbe. Biti in miti včasih res delujejo kraljevsko …

Slovenija se je ta teden opotekala med pustnimi rajanji in množičnimi stavkami. Pust je minil, stavke, najprej policistov, potem opozorilna zdravstvenega osebja in v sredo še množični shod šolnikov, so minile. V postnem času pa spet poteka hvalevredna akcija “40 dni brez alkohola”, namenjena predvsem perečemu problemu opijanja mladostnikov. Kdo ve ali je bil pijan, vsekakor pa poln sovraštva, nekdanji dijak, ki je pobijal na svoji šoli na Floridi. Na olimpijskih igrah pa smo le, po povprečnih nastopih in razočaranjih, dočakali kolajno. Srebro si je pritekel in pristreljal Jakov Fak. Centrifugo vrti Tomaž Gerden.

Gospodarska lokomotiva pošilja javni sektor na shujševalno kuro, kulturni ustvarjalci dvigajo glas vpijočega v puščavi, ljudje, ki živijo ob meji, pa pravijo, da bi se dalo vse rešiti v dveh urah, če bi res hoteli in želeli.

Prvi mesec leta se je poslovil z modrokrvavo superluno, ki nam je v Sloveniji ni bilo dano videti niti po 152-ih letih. A vsi moramo živeti pod eno luno. Brezmejno zgubljeni so še tisti, ki se jim je dozdevalo, da poznajo pravila igre o mejnih sporih.