Petkova centrifuga

Na Martinovo pred dvema letoma je vlada Mira Cerarja na naši meji s Hrvaško začela postavljati ograjo, ki se ji je takrat reklo tehnična ovira. Vsak, ki je to tehnično oviro videl, ji je rekel ograja. Pri nas se stvarem pogosto – prepogosto – ne daje pravih imen. Za to, da stvarem daš pravo ime, je potreben ščepec poguma in kanček iskrenosti. Za vse ostalo imamo pri nas pravo.

Poleg skrivanja pred sodno pošto, to je gotovo najosnovnejša prvina te nove igre in jo bodo kmalu obvladali že najmlajši še pred maturitetnim esejem, se v Sloveniji skrivamo predvsem pred odgovornostjo.

V dopustniški teden in v naše razmišljanje bi moralo zarezati pol tisočletja staro dejanje, ki je bridko predrugačilo dotedanjo Evropo.

Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.

Tadej Košmrlj se z bogatimi političnimi izkušnjami dolgoletnega vodenja svoje pisalne mize sprašuje, na katerega konja stavit v nedeljo

Razburjalo nas je veliko dogodkov – od preložene odcepitve Katalonije do neznatne radiacije neznanega izvora in seveda Bore Đorđevića, ki je ob rob kapi spravljal stanovalke doma starostnikov v Mariboru. Še najmanj so nas vznemirjale volilne kampanje, saj so v obdobju "resničnostnošovovske" politike kakršna koli pričakovanja na rekordno nizki ravni. Politični oportunizem, ponižna drža pred velikimi, izguba zgodovinskega spomina – to je le nekaj od simptomov, ki kronično najedajo politične elite. Ker so brez hrbtenice, jih ni bilo težko spraviti v pralni stroj.

Miha Švalj centrifugira nasilje ob katalonskem referendumu, slovenske odzive nanj in prva predsedniška soočenja.

Smo v napornem obdobju in čaka nas še napornejši čas. Predvolilni čas – čas poln obljub, nasmehov in stiskov rok našim ljudem ter čas metanja polen pod noge in dokazovanja o tem, kdo od političnih nasprotnikov je večji pacek. Obeta se nam torej en velik šov, ki ga je nakazala že referendumska kampanja za drugi tir. A roko na srce šovov, takšnih in drugačnih, smo se že nekako navadili.

Magna v slovenščini pomeni velika. Magna Charta je listina svoboščin. Magnifico pa bi lahko bila ocena uspeha slovenskih košarkarjev. A pri pretirani evforiji rado pljuskne čez rob. Bedaki so zamešali junake, čefurje, Janeze, vesoljce, birokrate in Tončke v težko prebavljivo kislo juho. Ekologi so se vdali pritiskom vlagateljske evforije, arheologi so v Hočah odkrili najmanj Stari Rim. Združeni narodi v New Yorku se glede na raven razprav ne zdijo ravno oddaljeni 7 tisoč kilometrov, afriško državo Nambijo je res težko uGaniti, osamosvojitveni plebisciti pa so lahko vsaj tako populistični, kot so ideje o prepovedi atomske bombe. Kaj pa če bo Republika Katalonija v finalu evropskega košarkarskega prvenstva čez četrt stoletja premagala Kraljevino Španijo? Ampak kot uči slovenski tirorizem, prihodnost včasih pripelje tudi na slepi tir …

Tedenski komentar Luke Hvalca.

V tokratni centrifugi Miha Žorž raziskuje, kako lahko ob športni evforiji pameten človek govori neumne stvari in poskuša razumeti, zakaj poslanec Žan Mahnič  v poslanske klopi prinesti več bojnega duha naperjenega proti našim južnim sosedom.