Petkova centrifuga

Vladna koalicija se krepko maje. Ministri iz vrst SD in Desusa niso sprejeli sporazuma, ki ga je z zdravniškim sindikatom FIDES parafirala ministrica za zdravje. Premier Cerar vztraja in grozi mu celo razpad vlade. Kaj več bo jasno v prihodnjih dneh. Žal iz tujine spet prihajajo v glavnem slabe vesti.

Boji v vzhodnem Alepu so v beg spet pognali množico beguncev, v Kolumbiji je prišlo do tragične letalske nesreče. Vsaj dogradili so novi sarkofag nad černobilskim uničenim četrtim reaktorjem. V Italiji pa je ta teden praznovala svoj 117. rojstni dan najstarejša oseba na tej Zemlji.

Če bi bilo vse res tako čisto, ali, če hočete, kristalno čisto, kot to zatrjuje ministrica Milojka, predsednik vlade ratifikacije sporazuma ne bi prestavil na, kot je dejal, poznejši čas, pri tem pa je še dodal, naj se sindikati uskladijo kar sami med seboj. Kot pribito pa drži, da je ministrici s trdim pogajanjem in popuščanjem uspelo le – skregati sindikate.

Petkovo centrifugo vrti Marjan Jerman!

Večvrednostni kompleks je precej pogosta invazivna družbena vrsta. Prenose tovrstnih dejavnosti zadnji teden spremljamo praktično vsak dan tudi doma.

Žižkova želja se je uresničila – zmagal je Trump. Verjetno ne bo preteklo prav veliko časa, ko bo v Sevnici stal Melanijih spomenik, in kjer je žena, mora biti tudi mož – lahko stavimo, da se bo prav kmalu kak kipar lotil tudi njegove frizure. Podobnim evforijam smo se do zdaj lahko čudili le na Kosovu, a zgodovina je že večkrat pokazala, da domino efekt deluje.

Nešteto razlogov je, zakaj človek teče, pa le en razlog za tek v množici po ulicah prestolnice: 21. Ljubljanski maraton, letos ne le z rekordno udeležbo pač pa tudi z rekordno dolžino. Vsi tekači, tudi tisti, ki so zavedeno “zašli s trase”, so prejeli denarno nagrado. Odgovorna rešitev in rešitev v prid ugledu dogodka. Podobnih primerov pri nas, da bi na tak način reševali zaplete v politični ali gospodarski družbi, ni lahko najti.

Praznik suverenosti gor ali dol, zaman so visokoleteče besede – težko je biti ponosen na državo, kjer po mnenju vodilnih nizamo uspeh za uspehom, a so šoloobvezni otroci lačni. A ker se je parlamentarna koalicija iz danes na jutri premislila, ostaja nekaj upanja, da se krog upravičencev do šolskih kosil poveča. Prav tako pa si je vlada premislila in iz procedure umaknila sporni zakon o tujcih, ki spodkopava pravico do azila in vrsto drugih človekovih pravic.

Najti pozitivno temo iztekajočega se tedna je skorajda težje, kot Bobu Dylanu izročiti Nobelovo nagrado. Vendar smo jo, a nanjo boste morali počakati do konca. Najprej pa nekaj usajanja, in poudarkov na napakah in bizarnostih, ki so polnili slovenske in svetovne medije. Saj veste: svet se ne bo spremenil na bolje kar sam od sebe, temveč z majhnimi koraki vztrajnih.

Groteske naše države se pišejo kar same. Spet sta na tapeti zdravstvo in policija, dve verjetno najbolj ranljivi javni službi, na katerih delo in integriteto smo občutljivi prav vsi. Najprej na steni cerkvene fasade, zdaj pa že v javnem diskurzu, je tudi ustavna pravica do splava, očitno ni daleč dan, ko bodo v studie povabljeni tudi zagovorniki štirioglatosti zemlje.

Ampak odgovor, prijatelj moj, le veter pozna, odgovor sam veter pozna ...

Umazano perilo tedna.

V prvem televizijskem dvoboju je zmagala izkušena Clintonova proti politiku novega kova Trumpu. Ta je za slabši nastop takoj našel priročnega krivca – pristranske medije. Mikrofon ni bil na pravem mestu in voditelj soočenja ga je prevečkrat prekinil. Zveni znano?