Tehnologije DNK ali DNA razkrivajo tudi poneverbe v ribiških proizvodih

Poneverbe ribiških proizvodov so vedno bolj pogoste in tako pomembne kot tema predvsem zaradi povečanega povpraševanja po morski hrani in tudi zaradi prelova ribolovnih virov. Ribiška panoga je na njih zelo občutljiva v celotni oskrbni verigi od ulova in akvakulture pa do končnega potrošnika. Najpogosteje gre za zamenjave vrst ribe, bodisi nenamerne zaradi velike podobnosti vrst in težke taksonomske določitve, ali namerne, da se prikrije ilegalni ribolov, in manj kakovostno vrsto ribe proda kot bolj kakovostno. Gostja doc. dr. Andreja Ramšak z Nacionalnega inštituta za biologijo in Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem v Kopru bo povzela poglavitne ugotovitve ciljnega raziskovalnega programa, t.im. CRP "Uporaba tehnologije DNA za ugotavljanje poneverb v ribiških proizvodih z vrednotenjem socio-ekonomskih vidikov".

Napori raziskovalcev so bili pri tem CRP-u usmerjeni v razvoj tehnik za čimbolj poenostavljeno, hitro in zanesljivo identifikacijo vrst. V projektu so razvili natančne teste za identifikacijo nekaterih vrst in ovrednotili trg rib v Sloveniji. Projekt sta izvajala Nacionalni inštitut za biologijo in UP FAMNIT, sofinancerja projekta sta ARRS in Min. za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.

Ko je Vlasta Beltram prebirala spomine, arhivske vire in poslušala pričevalce, je spoznavala svet, ki si ga danes ne moremo predstavljati in tako tudi ne popolnoma razumeti

Gostja v oddaji je zgodovinarka Vlasta Beltram, med drugim avtorica nedavno izdane obsežne monografije z naslovom »Svet med Snežnikom in Slavnikom med drugo svetovno vojno«. Založil in izdal jo je Pokrajinski arhiv Koper. Poleg pred leti izdanih obsežnih publikacij, ki so zgodovinsko obdelale čas upora proti okupaciji v istrskem in območju okrog Pivke, monografija današnje gostje povzema medvojno dogajanje v nekdanjem brkinskem okrožju, ki ga zamejuje tudi naslov.

S to edicijo je še zadnje manjkajoče ozemlje južne Primorske v okviru sedanje države dobilo zgodovinsko ovrednoteno pričevanje obdobja upora proti okupaciji v 2. svetovni vojni

• Svet med Snežnikom  in Slavnikom (Narodnoosvobodilno in socialno-revolucionarno gibanje v nekdanjem brkinskem okrožju (Pokrajinski arhiv Koper, 2021)
• Slovenska Istra v boju za svobodo, urednik zbornika Vid Vremec (2., dopolnjena izdaja, Založba Lipa, KP, 1998)
• Živa Kraigher: Ljudje in kraji na Pivškem med NOB (Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, LJ, 2002)

mag. Miro Pušnik o tem, kako naj bi v okviru ORE, Open Research Europe, presegli pravico prve noči revij s faktorji vpliva

Od razmaha internetnih povezav pred četrt stoletja se je v akademskih raziskovalnih krogih stopnjevala cena objav znanstvenih člankov v takoimenovanih revijah z velikim faktorjem vpliva. Dostop do njih in celo objave same je potrebno drago plačati, čeprav založbe v dobljene rezultate raziskav niso vložile centa. Vsaj v okviru EU je načrtovana alternativa temu sistemu pravice do prve noči z nazivom »Open Research Europe«, ORE,  platforma za odprte objave znanstvenih del, o kateri bo govoril direktor Tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani mag.Miro Pušnik.

Viri oblastnikov opisujejo nastalo škodo zlasti na zidanih stavbah, gradovih, obzidjih in cerkvah, večina ljudi pa živela v lesenjačah

Letos mineva 510 let od po virih najmočnejšega potresa na ozemlju Slovenije, Idrijskega, ki je leta 1511 porušil večino tukajšnih najmočnejših gradov, predvsem na zahodu. Ob 500-letnici tega potresa pred desetletjem je bila v Tolminskem muzeju razstava ANNO DOMINI 1511, ki jo je na podlagi boj poglobljenih preverjanj zgodovinskih virov o njem zasnoval zgodovinar dr. Matevž Košir. Idrijski potres se je zgodil sredi prve beneške vojne, ko je obmorska republika branila poskus prodora Habsburgov na Jadransko morje. In to bo tudi izhodišče ponovljenega pogovora o prelomnem času, ko so Benetke začele počasi a vztrajno izgubljati premoč v severnem delu Jadrana.

Cilj štiriletnega projekta je povezati izkušnje mnogih strok na poti k poenotenim standardom gradnje doslej povečini nižjih lesenih zgradb

Stavbe iz lesa ljudje gradijo že tisoče let, zadnje desetletje pa so marsikje predvsem v razvitem svetu začeli graditi večnadstropne, celo stolpnicam podobne zgradbe. V okviru iskanja doslej neobstoječih standardov za takšno gradnjo bo docent z Univerze v Kopru dr. Iztok Šušteršič govoril tudi o tem, zakaj les ni nujno požarno najbolj nevaren material, in med drugim povzel, kateri so najbolj izraziti izzivi pri projektiranju takšnih stavb. Sogovornik je koordinator mednarodnega projekta oziroma akcije HELEN COST, Holistični dizajn visokih lesenih zgradb. Ta pa je del strateških načrtov EU na poti v brezogljično družbo in gospodarstvo. Les kot obnovljiva surovina, predvsem pa njegove gradbene sposobnosti za višje stavbe naj bi občutno nadomestile doslejšna beton in jeklo, in tako dolgoročno znižala trenutni tretjinski delež emisij CO2 gradbenega sektorja. Sedež koordinacije je raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, ki se bo to jesen in zimo preselil v večnadstropno, tudi z lesom zgrajeno stavbo inštituta.

prof.dr. Alenka Malej o obalnih ekosistemih severnega Jadrana in zaliva Chesapeake, ZDA, na podlagi desetletij raziskav

Ena od poglavitnih nalog raziskovalcev morskih habitatov je spremljanje, v končni instanci pa razumevanje in razlaga njihove ekologije, torej vzajemne odvisnosti živih bitij, ki živijo v njih. Ob vstopu v Desetletje oceanov 2021-2030, so nedavno na Morski biološki postaji NIB Piran predstavili zbornik študij o ogroženih morskih ekosistemih severnega Jadrana in zaliva Chesapeake Bay na Vzhodni obali ZDA, plod več kot dvajsetletnega sodelovanja raziskovalcev iz ZDA, Italije, Hrvaške in Slovenije. Uredili so ga dr. Jadran Faganeli, dr. T.C.Malone in sogovornica, priznana morska biologinja, prof. dr. Alenka Malej, nekdanja direktorica MBPP. Pogovor je predvsem pokazal, kako prepleten je vpliv različnih okoljskih dejavnikov na obalne ekosisteme, na katere še najbolj vplivajo dejavnosti sodobne civilizacije potrošništva.

Deželni stanovi Kranjske so 15.oktobra 1821 ustanovili Kranjski deželni muzej

Ob 200-letnici ustanovitve prvega muzeja na Slovenskem se pogovarjamo z direktorjema naslednikov tega muzeja do začetka 20ih let 20. stoletja v Ljubljani, ko se je transformiral v Narodni muzej.  Že nekaj let Prirodoslovni muzej Slovenije vodi dr. Breda Činč Juhant, od lanskega decembra pa dr. Pavel Car Narodni muzej Slovenije. Poleg njune dediščinske vloge in pogojev delovanja v stavbi Rudolfinuma, neorenesančni palači iz leta 1888, sogovornika izpostavljata še enotnost razumevanja kulturne in naravne dediščine - spoznanje, do katerega bi počasi morala priti tudi naša država. V pogovoru poudarjata tudi, kaj ju predvsem druži v skrbi za dediščino.

Raziskave kažejo, da so divje zveri v gozdovih pomemben dejavnik, ki uravnava prekomerno razmnoževanje manjših plenilcev in prostoživečih parkljarjev

Govorili bomo o divjih zvereh v slovenskih gozdovih o katerih precej ve dr. Miha Krofel, znanstveni sodelavec s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire . Ni jih lahko spremljati in raziskovati, predvsem pa na podlagi dobljenih rezultatov utemeljeno sklepati, kako naj živijo v sožitju s človekom.

dr. Manca Kovač Viršek predstavlja zgodovino raziskovanja mikroplastike globalno in izsledke raziskav pri nas

Plastika, inovativen material, ki se zaradi širokega nabora prednosti širi na najrazličnejša področja človekovega delovanja, se masovno proizvaja že od leta 1940. 30 let po začetku masovne produkcije so odkrili prve mikroplastične delce v oceanu, hkrati pa že nekatere negativne učinke mikroplastičnih delcev na okolje. V zadnjih 50 letih se je njena proizvodnja povečala za skoraj osemkrat, kar pomeni tudi njeno znatno povečanje v okolju. Tako je mikroplastika povsod okrog nas, v morskih in celinskih vodah, v zraku, padavinah, zemlji in v organizmih. Mikroplastika se zaradi svoje majhnosti prenaša med različnimi ekosistemi (zračnim, vodnim in kopenskim) in vstopa v prehranjevalno verigo ter tako ogroža prav vsa živa bitja.
Slovenija sledi globalnemu trendu hitro naraščajočih raziskav na področju spremljanja mikroplastike v različnih okoljih in sodeluje pri razvoju standardiziranih metod. Z vzpostavljanjem monitoring programa za spremljanje mikroplastike v morju, rekah in organizmih so v Sloveniji na voljo rezultati o prisotnosti mikroplastike v morskem in nekaterih sladkovodnih okoljih, ki so nam v pomoč pri iskanju virov mikroplastike in iskanju ustreznih rešitev za zajezitev vnosa mikroplastike v okolje.

Biologinja dr. Manca Kovač Viršek je raziskovalka na Inštitutu za vode Republike Slovenije.

Med drugim je postavil temelje razumevanja kroženja fitoplanktona v severnem Jadranu

Pred kratkim se je v visoki starosti poslovil pionir morske biologije v Sloveniji, prof.dr. Jože Štirn (1934-2021), nekdanji predstojnik Morske biološke postaje Piran, znanstveni svetnik na Nacionalnem inštitutu za biologijo in upokojeni redni profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Med drugim je konec 60-ih vodil Oddelek za bentoške nevretenčarje ameriškega Inštituta Smithsonian v Salamboju v Tunisu, imel profesorsko stolico na Univerzi v Nici v Franciji, bil je vodja oddelka za bazično in aplikativno ekologijo morja na Centre d'études et de recherches de biologie e d'oceanographie, CERBOM, postavil pa je tudi temelje razumevanja kroženja fitoplanktona v severnem Jadranu. Leta 2012 je prejel veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo, katerega del je tudi Morska biološka postaja Piran. Mi smo takrat posneli pogovor z njim, ki ga tokrat ponavljamo v njegov spomin.