Pogled v znanost

Besedo kaos ponavadi razumemo kot nasprotje reda, toda če bi vam nekdo rekel, da naj bi bila moderna teorija kaosa poleg relativnostne in kvantne tretje pomembno znanstveno spoznanje 20. stoletja, bi vsaj zainteresirani želeli izvedeti več. Za tiste tokrat govori prof.dr. Jure Zupan, ki se je že pred 40 leti ukvarjal s fenomenom umetne inteligence v povezavi s kemijo. Na ljubljanski FKKT je tudi upokojeni redni profesor, še vedno pa sodeluje s Kemijskim inštitutom. Le vnaprejšne "opozorilo": znanstvena raba izraza kaos se ne nanaša na starodavnega, na globok nered vezan pomen. Mejnik začetka moderne teorija kaosa je leto 1838, ko je matematik Pierre François Verhulst, Bruselj 1804-1849) objavil alternativo Malthusovemu modelu rasti prebivalstva v obliki diferencialne enačbe, bolje poznano kot "logistična enačba". Več pa v pogovoru!

FOTO: Naslovnica študije The Patterns of Chaos avtorja Irfana Bashirja

VIR: https://projectnile.in/2021/07/24/quantifying-the-patterns-of-chaos/

Slovenski etnografski muzej letos obeležuje 100 let od ustanovitve. Na mednarodni dan muzejev 18. maja so predstavili jubilejni zbornik z naslovom »Prvih 100 let«, ki ga je uredila kustosinja dr. Bojana Rogelj Škafar, tudi gostja v našem studiu. Pridružil se ji je kustos dr. Marko Frelih, in v pogovoru smo poskusili povzeti razvoj muzeja, njegovo vlogo v slovenski etnologiji, posebej pa spoznavna izhodišča, ki so se spreminjala skozi razgibano 20. stoletje.

FOTO: S predstavitve monografije "SEM - prvih 100 let"

VIR: Blaž Verbič, Slovenski etnografski muzej

Slovensko muzejsko društvo je nedavno dolgoletni direktorici Mestnega muzeja Idrija, muzejski svetnici Ivani Leskovec podelilo Valvasorjevo nagrado za življensko delo. V skoraj 30 letnem vodenju muzeja so njeni in dosežki dediščinskih zanesenjakov muzeja za Cerkljansko in Idrijsko zabeležili vpis dediščine rudnika živega srebra na seznam svetovne dediščine Unesca, tradicijo klekljarstva na soroden seznam nesnovne dediščine, Partizanska bolnica Franja pa od 2014 premore »znak Evropske dediščine«, od začetka tisočletja ukrep Evropske unije za razumevanje dediščine humanosti. V časovnem okviru poltisočletne zgodovine drugega največjega rudnika živega srebra na svetu v Idriji je bilo to mesto še v 18. stoletju drugo največje na Kranjskem, takoj za glavnim deželnim mestom.

FOTO: Ivana Leskovec

VIR: idrija.com

V soboto, 20. maja je bil Svetovni dan čebel, nekaj dni prej pa so na Nacionalnem inštitutu za biologijo predstavili zasnovo metodologije monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji. V sodelovanju z ZRC SAZU in Prirodoslovnim muzejem Slovenije je NIB po treh letih projekt sklenil tako, da bo izvršna oblast - i.e. ministrstva za kmetijstvo in za naravne vire in prostor - ugotovitve lahko uporabljala za naravovarstvena ukrepanja. V triletni raziskavi so od 575 pri nas doslej najdenih vrst divjih čebel, čmrljev in čebel samotark, našli 239 vrst na petih območjih. Več kot polovico opraševanja v kmetijstvu namreč ne opravijo medonosne, »domače« čebele temveč divji opraševalci, kamor spadajo divje čebele, muhe trepetavke in druge žuželke. Poznavalec njihove vloge doc. dr. Danilo Bevk z inštituta za biologijo pravi, da bi brez njih tudi medonosne čebele ne mogle opraviti levjega deleža razmnoževanja cvetočih rastlin, predvsem kulturnih. To pa je za prehransko samostojnost življenskega pomena.

FOTO: Temnokrili zemeljski čmrlj,

VIR: Blaž Koderman, NIB

Biolog dr. Davorin Tome je pretekli teden v krajšem predavanju na Nacionalnem inštitutu za biologijo z retoričnim vprašanjem »Kaj pomeni biti travniška ptica?« osvetlil temelje razumevanja počasnega zmanjševanja travniških vrst ptic pri nas in v severnem Sredozemlju. Šlo je za prireditev na kateri je butična štajerska pivovarna, ki na pločevinke tiska življensko ogrožene vrste živali, Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov na NIB podarila prispevek za del izvedbe raziskav travniških ptic. D.Tome je postregel s primerjalnimi podatki spremljanja in štetja travniških ptic selivk, ki zaradi intenzivne kmetijske obdelave travnikov množično izumirajo.

FOTO: Davorin Tome na predavanju na NIB na temo, kaj pomeni danes biti travniška ptica

VIR: Goran Tenze, Program Ars

Pokojni ameriški pisatelj Ray Bradbury (1920-2012) je najbolj znan po svojem distopičnem romanu »Fahrenheit 451«, ki označuje temperaturo 232 stopinj Celzija pri kateri se vname papir. Izšel je v prvi polovici 50-ih, avtor pa je v intervjujih poudarjal, da njegovi opisi družbe, postavil jih je v naše sedanje desetletje, ne govorijo toliko o takratnih ali bodočih komunističnih državah temveč o v Ameriki že obstoječi prevladi vizualnih medijev, ki so nadomestili knjige kot simbol premišljevanja. Na temo je v eseju z naslovom »Cenzorjev največji trik« pred 15 leti razmišljala Tadeja Krečič.

FOTO: Ray Bradbury v svoji delovni sobi

VIR: https://americanwritersmuseum.org/exhibits/temporary-exhibits,virtual-exhibits/ray-bradbury-inextinguishable/

Ali v slovenskem delu Alp še imamo ledenike? Seveda večina ve za Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto v Kamniških Alpah. Na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU deluje geograf dr. Matej Lipar, vodja raziskav slovenskih ledenikov. Raziskovalci zadnja leta zaradi njihovega večjega taljenja bolj pogosto govorijo o ledeniških zaplatah ali celo krpah, torej o ostankih ledenikov. Spoznanja v zadnji odmevni raziskavi vzorcev Triglavskega ledenika so med drugim pokazala, da povišane povprečne temperature ozračja same po sebi niso temeljni vzrok taljenja, pač pa so to posredno zaradi posledic industrijskega onesnaževanja spremenjeni vetrovi, ki tudi v Alpe "dostavijo" drobni pesek iz Sahare. Ta na zasneženih površinah poveča temperaturo vpojnosti sončnih žarkov in od tod večje taljenje ledenikov.

FOTO: Kopanje profila na Triglavskem ledeniku, v ozadju koča na Kredarici

VIR: Arhiv GIAM ZRC SAZU

Dolgoročni cilj trajnostne pridelave rastlinske hrane med drugim predpostavlja tudi manjšo rabo fitofarmacevtskih sredstev proti rastlinskim škodljivcem. Nacionalni inštitut za biologijo je prispeval kamenček v mozaiku metod na poti k tem ciljem. V mednarodni raziskavi, sledile so objave v znanstvenih revijah, so ob pomoči umetne inteligence oblikovali sintetično DNK, ki nadzoruje proizvodnjo beljakovin v celici. Kaj pa ta dosežek pomeni za biotehnološke metode, razložita prof.dr. Kristina Gruden, vodja Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB, in njen kolega dr. Jan Zrimec.

FOTO: Ilustracija, ki spremlja javno informacijo NIB o tem raziskovalnem dosežku

VIR: Unsplash/Pixabay (Chalmers University of Technology, Švedska)

Redkokateri je v kopenskih vozilih presegel višjo hitrost kot dobrih 300 km/h, nemara v hitrih vlakih TGV v Franciji in Nemčiji. Tudi v zraku je redkokateri doživel in presegel povprečno hitrost potniških letal. Tokrat pa v pogovoru gostimo človeka, ki je dobri dve desetletji letel z nadzvočnimi lovci, poučeval druge pilote, in na višini 25 km dosegel nevarno bližino temine vesolja oziroma temnega neba nad seboj. O teoriji letenja in fiziki stanja onstran zvočnega zidu tokrat v našem studiu V ŽIVO Vojko Gantar – Gašo, upokojeni vojaški pilot letal Mig 21.

FOTO: Vojko Gantar - Gašo v kabini vojaškega letala Mig 21

VIR: osebni arhiv

Za razliko od verjetja, ki je povezano z vero oziroma religijo, se znanost praviloma ukvarja s fenomeni, ki jih lahko dokaže ali ovrže. Toda kaj storiti s tem čemur pravimo svoboda, tako osebna kot politična? Ali vanjo verjamemo ali jo zgolj dokazujemo ali ovržemo? Pokojni francoski liberalec Bertrand de Jouvenel (1903-1987) je sredi prejšnega stoletja pisal o dostojanstvu svobode in političnem dobrem. Prevod Natalija Mikec, objavljeno v zborniku Založbe Krt "O sodobnem liberalizmu" leta 1992.

FOTO: Bertrand de Jouvenel

VIR: https://www.memoiresdeguerre.com/article-jouvenel-bertrand-de-59361183.html