Pogled v znanost

Te dni so v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani v okviru obeleževanja 100-letnice ustanovitve odprli že tretjo letošnjo razstavo, katere naslov ne opisuje vsebine temveč poti do nje. Razstava »Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom« namreč prikazuje izbor fotografij in predmetov povojnih raziskovalnih odprav na primorsko in dolenjsko podeželje pod vodstvom povojnega ravnatelja muzeja Borisa Orla. Tako je v nekaj desetletjih nastal t.im. Orlov fond, ki je začel nastajati poleti l. 1948, kot poletni etnografski raziskovalni tabori pa so se te skupinske odprave sklenile l. 1982. V povojnih letih se do tja seveda ni dalo priti tako kot po tem obdobju, ko so noge, kolesa in vlak zamenjala osebna vozila. Orlov fond predstavlja enega od temeljev povojne slovenske etnografije o katerem v oddaji govorita avtorja razstave v SEM, kustosa Miha Špiček in Blaž Verbič. Predvidoma bo odprta do 25. junija letos.

FOTO: Domačini opazujejo etnografinjo Marjeto Gal pri risanju v kraju Kolombar v koperskem zaledju poleti 1949

VIR: Boris Orel, Arhiv SEM

Tokrat je oddaja v znamenju spomina na prelomno osebnost fizike in pogojev za razvoj tehnike pri Slovencih. Namreč, pred 70 leti so slovesno odprli osrednjo stavbo Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani, pred tremi desetletji, točneje 24. marca 1993 pa je v svojem rojstnem mestu preminil Anton Peterlin, ki se je v nekdanjem glavnem mestu Kranjske rodil leta 1908. V zadnji marčevski številki internega glasila Novice IJS je njegova hčerka dr. Tanja Peterlin Neumeier, objavila spominski zapis o času po koncu vojne, ko je bil njen oče, že pred vojno edini usposobljeni univerzitetni učitelj fizike na ljubljanski univerzi z doktoratom Humboldtove univerze v Berlinu, v nelahkih razmerah osrednja organizacijska osebnost ustanavljanja bodočega inštituta Jožef Stefan. Bil je eden redkih, ki so že v prvi polovici 20. stoletja vedeli, da le s politiki, duhovniki, advokati in pesniki slovensko ljudstvo nima razvojnih pogojev za zrelo nacijo. Inštitutu, predvsem pa avtorici se zahvaljujemo za objavo spominskega zapisa. Bere ga Jure Franko.

FOTO: Letalski posnetek stavb IJS l.1960

VIR: Arhiv IJS

Ob letošnji 60-letnici Programa Ars predstavljamo izbor posameznih oddaj iz preteklih let, na katere bi vas radi še enkrat opozorili. Sredi prejšnega desetletja smo v Laboratorijih Maxa Perutza v okviru univerzitetnega raziskovalnega središča Vienna Biocenter na Dunaju posneli pogovor o izvoru univerzalnega genetskega koda in izzivih sodobne molekularne biologije. Gost je bil biofizik iz Zagreba, ki tam vodi oddelek za računalniško biofiziko molekul dr. Bojan Žagrović, na Kemijskem inštitutu v Ljubljani pa smo na podobno temo pred mikrofon povabili raziskovalko z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo, izr.prof.dr. Mojco Benčina. Oddajo je pripravil Goran Tenze.

FOTO: Shema prevajanja DNK (mRNK je izpuščena)

VIR: https://sl.wikipedia.org/wiki/Genetski_kod

Ob letošnji 60-letnici Programa Ars predstavljamo izbor posameznih oddaj iz preteklih let, na katere bi vas radi še enkrat opozorili. Sredi prejšnega desetletja smo v Laboratorijih Maxa Perutza v okviru univerzitetnega raziskovalnega središča Vienna Biocenter na Dunaju posneli pogovor o izvoru univerzalnega genetskega koda in izzivih sodobne molekularne biologije. Gost je bil biofizik iz Zagreba, ki tam vodi oddelek za računalniško biofiziko molekul dr. Bojan Žagrović, na Kemijskem inštitutu v Ljubljani pa smo na podobno temo pred mikrofon povabili raziskovalko z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo, izr.prof.dr. Mojco Benčina. Oddajo je pripravil Goran Tenze.

FOTO: Shema prevajanja DNK (mRNK je izpuščena)

VIR: https://sl.wikipedia.org/wiki/Genetski_kod

Ali so ženske v sodobnem času kaj manj uspešne v tako tradicionalno moškem poklicu kot je arhitektura? Temu že nekaj desetletij ni več tako – vsaj tako misli trojica predstavnikov Centra arhitekture Slovenije, ki so pretekli teden v ljubljanski Galeriji DESSA odprli razstavo z naslovom »V ospredje VI. : slovenske arhitektke, gradbenice in oblikovalke«. Ta prikazuje vlogo v javnem prostoru premalo znanih ustvarjalk, ki pa so pomembno zaznamovale več tudi pomembnih javnih zgradb ali prostorskih sklopov, kot je npr. Trg republike v glavnem mestu. O ženskah v arhitekturi pri nas nekoč in danes tokrat Barbara Viki Šubic, Nives Čorak in Miha Benčina.

FOTO: Občutek za prostor se vzgaja že v otroštvu

VIR: avtorica Jana Jocif, https://www.centerarhitekture.org/10let-igrive-arhitekture/#iLightbox[gallery2777]/3

Vpliv preteklih in sedanjih strupenih izpustov industrijske dobe je po ugotovitvah znanstvenih raziskav zadnjih desetletij za seboj pustil za daljše obdobje neizbrisljive škodljive anorganske ostanke, pri nas v veliki meri živega srebra iz rudnikov v Idriji in Mežici, v tleh, zraku in v vodah. In ker vedno več ljudi živi v urbanih naseljih, se je za poizvedovanje o teh vplivih razvila tudi "urbana geokemija", ki preučuje mnoge aspekte vpliva takšnih potencialno strupenih elementov v teh okoljih. Bolj podrobno se s tematiko ukvarjata dr. Mateja Gosar in dr. Martin Gaberšek z Geološkega zavoda Slovenije, današnja gosta v oddaji.

FOTO: Mateja Gosar in Martin Gaberšek

VIR: Goran Tenze, Program Ars

Hribovito območje med Slovenj Gradcem in Velenjem je bilo pred približno 15 milijoni leti ravninsko, prekrivalo pa ga je plitvo morje, ki mu poznavalci geološke preteklosti pravijo centralna Paratetida. Povečini se je rastezalo po današnji Panonski nižini. Miha Marinšek in dr. Kristina Ivančič z Geološkega zavoda Slovenija bosta ob pomoči teorije tektonskih plošč in razumevanja fosilnih ostankov v kamninah in sedimentih pojasnila, kako je tu prišlo do hribovite pokrajine, in kako so slednje pravzaprav nastale skozi čas.

FOTO: Z leve Miha Marinšek in Kristina Ivančič

VIR: Program Ars

Pomorski muzej Sergej Mašera v Piranu je te dni predstavil najnovejšo monografijo z naslovom "Rex - mit iz plitvine". V pogovoru z direktorjem Francom Jurijem, urednico knjige, kustosinjo dr. Nadjo Terčon, njenima kolegicama Bogdano Marinac in Snježano Karinja skušamo odgovoriti na vprašanje, zakaj, kako in za koga naj bi nastal mit o med vojnama eni najhitrejših prestižnih potniških čezoceank, ponosu predvojnega italijanskega fašističnega režima, ladji Rex, ki je po tem, ko so jo Nemci l. 1944 iz Trsta odvlekli do obale med Koprom in Izolo, nasedla. Po letalskem napadu zaveznikov je gorela cel teden dni, po vojni pa razrezana končala v plavžih jeseniške železarne.

FOTO: Otroka Jasna in Dušan Podgornik se l. 1959 igrata na obali "pri Rexu" med Koprom in Izolo, v ozadju ostanki ladje Rex

VIR: avtor je njun oče Jože Podgornik, hrani Pomorski muzej SM Piran

V obdobju pandemije Covida 19 je nemalo ljudi prvič v življenju slišalo za zadevni test PCR, kar ne pomeni nič drugega kot test z metodo »verižne reakcije s polimerazo«. Kot je znano, ne gre za t.im. »hitri test«, ki naj bi dokazoval bolezen Covid 19 oziroma virus SARS CoV-2, temveč gre za drugačno metodo, do katere so prišli mnogo pred izbruhom te bolezni. Raziskovalci pa iščejo hitrejšo in tudi cenejšo metodo oziroma izboljšanje »PCR testa«. Tokratni gost, raziskovalec z Nacionalnega inštituta za biologijo, doc. dr. David Dobnik je danes kar v studiu V ŽIVO predstavil raziskovalna spoznanja pri razvoju digitalne metode izvedbe PCR testa, oziroma njegov prispevek pri mednarodni raziskavi o izboljšanju ustreznih metod.

FOTO: David Dobnik v laboratoriju NIB

VIR: Nacionalni inštitut za biologijo

Fortunat Bergant (1721-1769) je bil po razlagah nekaterih slikarjev in umetnostnih zgodovinarjev 20. stoletja najbolj slovenski baročni slikar Kranjske 18. stoletja. Najdba njegovih dveh, desetletja izgubljenih slik "Prestar" in "Ptičar" je pred dobrega pol desetletja restavratorski stroki ponudila zahteven izziv, o katerem bo spregovorila mag. Simona Škorja iz restavratorske delavnice Moderne galerije. Zanj je lani skupaj z dvema kolegoma prejela cehovsko priznanje Mirka Šubica Društva restavratorjev Slovenije.