Pogled v znanost

Po desetletju pri Slovenski matici izšel novi zbornik o katerem je spregovorila ena od dveh urednic, Špela Šubic

Pred slabim desetletjem je v visoki starosti preminil Niko Kralj, arhitekt, predvsem pa pionir industrijskega oblikovanja lesa v nekdanji skupni državi v drugi polovici preteklega stoletja. Najbolj je poznan kot avtor stola REX kot sinonima za estetsko in razmeroma poceni pohištvo v povojnih desetletjih sprememb bivalnih navad v takrat modernih manjših stanovanjih v blokih in stolpnicah. V njegovih zadnjih nekaj letih sta izšla 2 zbornika o dosežkih tega arhitekta, univerzitetnega profesorja in iskalca harmonije med funkcijo in obliko. Založba Slovenska matica pa je nedavno poskrbela za izid tretjega v okviru novejše zbirke Odstiranja. Gre za zbornik besedil, ki odkrivajo tudi Kraljeve manj poznane dosežke pri oblikovanju predmetov iz lesa.O zborniku in Niku Kralju smo se pogovarjali z eno od dveh urednic, Špelo Šubic, kustosinjo z Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Delavnico v okviru italijansko-slovenskega projekta je organizirala Agencija RS za okolje, ki med drugim po zakonu ne upravlja z vodami

Obvladovanje poplav ob rekah se spreminja skozi čas, ampak njihovo upravljanje je v zadnjih dveh, treh desetletjih torišče protislovnih interesov stroke in ljudi, ki živijo ob vodah. V okviru slovensko-italijanskega projekta VISFRIM - zajema območje od Postojne do Vidma v Furlaniji ter vzhodni del dežele Veneto - smo sredi meseca obiskali delavnico v organizaciji Agencije Republike Slovenije za okolje, na kateri so iskali načine sodelovanja občanov pri obveščanju o poplavah reke Vipave.

Stari zemljevidi sodijo med primarne zgodovinske vire

Kako brati več stoletij stare zemljevide, ki so se od današnjih razlikovali po točnosti prikaza prostora, pričajo pa o takratnih predstavah o prostoru? Gost v pogovoru je geograf dr. Primož Gašperič, upravnik Zemljepisnega muzeja na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Pravkar pri Založbi ZRC SAZU izdana monografija tako dopolnjuje l.2020 izdano delo Kartografski zakladi slovenskega ozemlja istega avtorja, le da ga bogati z znanstveno metodologijo branja starih zemljevidov. Prav slednja v delu temelji na analizi 58 zemljevidov ozemlja sedanje države od 16. pa do konca 19. stoletja. Njeno izhodišče in osrednja tema analize so kartografski elementi kot so npr. elementi prikaza naravnega okolja, človekovih gradenj v njem, naselja, prometnice ipd. Gre še za zemljepisna imena, matematične in pojasnjevalne elemente. Sogovornik jih je na omenjenih zemljevidih analiziral skozi časovno obdobje, in izdelal enotno metodologijo njihovega branja.

Nekaj primerov starih zemljevidov slovenskega ozemlja in naslovnica monografije:

Ali agencije z njimi bolj ustvarjajo kot pa merijo volilne preference?

Redne volitve v državni zbor so pred vrati, in tako politične stranke kot njihovi državljanski odvodi skozi številne kanale poskušajo vplivati na volilne odločitve. Eden od njih so ankete javnega mnenja, ki jih občasno imenujejo tudi raziskave javnega mnenja. Z njihovimi rezultati na soočenjih, v komentarjih različnih medijev, in, seveda, na družabnih omrežjih, mnogi krepijo lastne kampanje. Kako so dobljeni rezultati vredni zaupanja, sploh glede na njihove razlike ? Katerim zaupati, nenazadnje, če bodoči volilec ali volilka še nima oblikovane volilne odločitve, zanima pa jo ali ga, katerim rezultatom gre najbolj zaupati, verjeti, kaj šele jih razumeti? O strokovnih kriterijih priprave in izpeljave anket javnega mnenja, kjer je na prvem mestu reprezentativnost in ne število vprašanih, govori prof.dr. Anuška Ferligoj, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani, prejemnica Zoisove nagrade za življensko delo na področju akademske statistike!

Baron Charles Cagniard de la Tour je l.1822 nehote uvedel eno okolju najbolj prijaznih in vsestranskih tehnologij za obdelavo snovi v sodobnosti

Pred 200 leti je francoski baron Charles Cagniard de la Tour (1777-1859) - bil je tudi fizik in inženir - želel razumeti, kaj se zgodi s tekočino pri vrenju v zaprti puškini cevi, ki je delovala na principu Papinovega lonca (pod pritiskom). Pravzaprav je raziskoval zvok, in z večanjem pritiska v cevi je zvok izginjal in v nekem trenutku popolnoma izginil. Tako približno se je začela raziskovalna in tehnološka pot t.im. "super kritične tekočine", posebnega stanja snovi v pogojih, ko se stisnjen plin začenja obnašati kot tekočina - in lahko topi zelo različne snovi. Seveda je to "tehnologijo" že pred milijardami let in jo še, uporabila "narava", npr. planet Venera je praktično v stanju "super kritične tekočine". O začetkih moderne ekstrakcije snovi in o mnogih drugih namenih rabe tega fizikalno-kemičnega stanja snovi govori dr. Marko Likon, vodja razvoja uspešne visokotehnološke domače tvrdke v Batujah (Škrlj).

Nova stalna razstava v prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja v glavnem mestu sloni na sodobnih muzealskih načelih

Slovenski šolski muzej v središču glavnega mesta v prenovljenih prostorih od srede ponuja novo stalno razstavo z naslovom »Šola je zakon! O izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas«. Njeno oblikovno jedro predstavlja dolga črna stenska omara v dvoriščnem hodniku z mnogimi predali, ki ponazarja šolsko tablo. Gre seveda za linearno časovno predstavitev od začetkov izobraževanja v prazgodovini, sledi jim obdobje rimske okupacije, in tako naprej do Bele knjige šolske reforme v 90-ih. Ideja omenjene prostorske zasnove prikaza je delo oblikovalske skupine pod vodstvom arhitektke Ane Kreč. O tem, kaj ponuja na 13 časovnih točkah smo se pogovarjali z dvema muzealcema. Vodja projekta  v muzeju je bila mag. Marjetka Balkovec Debevec, k mikrofonu pa se ji je pridružil kustos Anton Arko.

doc.dr. Marko Jošt s skupino je v laboratoriju z integracijo CIGS sončne celice v tandemsko s pomočjo modela za izračun energijskega donosa pokazal pot do vsaj 50% večjega donosa

Eno od pomembnih področij strategije razogljičenja je tudi razvoj celic, ki sončno pretvarjajo v električno energijo. Doc.dr. Marko Jošt  iz Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko je s kolegi iz nekaj evropskih držav dosegel zvišan odstotek izkoristka sončne energije v laboratorijskih pogojih. To je skupini raziskovalcev uspelo zaradi lastnosti in ustreznega mešanja snovi iz katerih so razvili t.im. perovskitno CIGS tandemsko sončno celico z doslej največjo, 24,2% učinkovitostjo pretvorbe sončne v električno energijo.  Sončne celice so izdelali v suhi komori, napolnjeni s čistim dušikom, N2, nadaljnje možnosti izboljšav pa so začrtali s pomočjo optičnih simulacij.

Članek v reviji ASC Publications

Ime PEROVSKIT opisuje razred spojin, ki imajo enako kristalno strukturo kot mineral kalcijevega titanovega oksida, CaTiO₃. Perovskiti iz organskih-anorganskih kovinskih halogenidov imajo tudi fotovoltaične lastnosti, ki jih lahko učinkovito uporabimo za izdelavo sončnih celic. Kot kaže, je tako po pogostosti kot ceni neposredna kunkurenca najpogostejši osnovni snovi za izdelavo sončnih celic, siliciju. Izdeluje se ga pri temperaturi cca 100 st.C, silicij pa pri temperaturah med 800 in 1000 st.C.

Gost doc. dr. Benjamin Zorko je ključna oseba za pripravo ocene vplivov delovanja JEK in drugih monitoringov v okolju

Vojaška zasedba dveh ukrajinskih jedrskih elektrarn je vsekakor povod za pogovor z jedrskimi strokovnjaki, ki pri nas delujejo na Inštitutu Jožef Stefan. Naš tokratni gost prihaja z Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij z oznako F-2, in je vodja tamkajšne skupine za meritve ionizirajočega sevanja. Od leta 2017 je tudi docent za področje ekotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana v Ljubljani. Med drugim opiše tudi obris državnega načrta za primer povečanega sevanja JEK in nakaže, v kakšnih pogojih delujejo jedrski strokovnjaki, ki vsaj pri nas skrbijo za redno spremljanje jedrskih sevanj.

Več vzorčevalnih naprav za meritve ionizirajočih sevanj v okviru ene od merilnih postaj v državi, ki si na fotografiji sledijo od leve proti desni:

vzorčevalnik za zrak, vazelinska plošča (ugotavljanje suhega useda),  Envinet MIRA Sonda, ki je vključena v mrežo zgodnjega obveščanja v katero je vključeno 72 avtomatskih merilnikov hitrosti doze zunanjega sevanja (MFM), ki pošiljajo izmerjene podatke v centralni računalnik na ARSO in na Upravi za jedrsko varnost RS. Prikaz hitrosti doz zunanjega sevanja po Sloveniji lahko spremljamo na spletnem naslovu,  termoluminiscenčni okoljski dozimetri (merjenje okoljskega doznega ekvivalenta), in lovilniki za dež  za ugotavljanje padavinskega useda.

Podobne vzorčevalne postaje so nameščene tudi v okolici JEK.

Jedrska elektrarna Zaporožje je kot prva delujoča doživela vojaški napad

Gost je prof.dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko na Inštitutu Jožef Stefan, nekdanji predsednik upravnega odbora Evropskega združenja za izobraževanje na področju jedrske tehnike, nenazadnje pa trenutni predsednik Evropskega združenja jedrskih strokovnjakov. Pogovor je nastal sredi prejšnega tedna, ko je ruska vojska prevzela nadzor nad jedrsko elektrarno Zaporožje s šestimi delujočimi reaktorji.

So kot okna v naravo preteklosti, ki nam pomaga razumeti sedanjost v naravnem okolju

Kaj storiti s ornitološkimi muzejskimi zbirkami v sodobnem svetu? Ta, na prvi pogled zastarela dilema ima tudi sodobnejši odgovor. Ponudil ga bo dr. Al Vrezec, ornitolog in muzejski svetovalec na kustodiatu za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Sam pravi, da so stari nagačeni ptiči "časovne kapsule", ki pomagajo razumeti tudi sodobni čas. To sicer ne velja le za omenjene nagačene živali, prirodoslovne zbirke kot fenomen so pravzaprav "okna v naravo preteklosti", in tako pomagajo razumeti razliko med naravnim okoljem nekoč in danes. Z Alom Vrezcem smo se pogovarjali po njegovem predavanju o pomenu tovrstnih zbirk, ki jih je v okviru evropskega leta kulturne dediščine leta 2018 pripravila njegova matična hiša.