Studio ob 17.00

V Sloveniji se prepočasi povečuje število tistih, ki se odločijo za cepljenje proti covidu. V skladišču Nacionalnega inštituta za javno zdravje je na zalogi kar milijon doz cepiva proizvajalcev Pfeizer, AstraZeneca, Moderna in Janssen. Tudi pri nas podatki potrjujejo, da prevladuje bolj kužna različica delta. Ker je cepljenje proti covidu po besedah ministra Poklukarja "najpomembnejši projekt današnjega časa", je nujno poznati odgovore na ključna odprta vprašanja. O vprašanjih novinarjev in poslušalcev voditelj Iztok Konc s strokovnjaki in politiki.

Gostje:

– minister za zdravje Janez Poklukar,

– vodja svetovalne skupine dr. Mateja Logar,

– direktor ZD Kamnik, družinski zdravnik Sašo Rebolj,

– predavatelj na Fakulteti za farmacijo dr. Borut Štrukelj.

Predsedovanje Slovenije Svetu Evropske uniji je tudi priložnost za turistično promocijo države. Naša država si prizadeva, da bi glede na zdravstvene razmere čim več dogodkov lahko uresničili klasično, ne virtualno. Na Brdu pri Kranju so tik pred začetkom predsedovanja dobili najsodobnejši hotel, bo to tudi zares osrednji hotel slovenskega predsedovanja ? Voditeljica Aljana Jocif z gosti v terenski oddaji na posestvu Brdo tudi o sloganu, protokolarnih darilih in priložnostih za večjo ter dolgoročno turistično prepoznavnost države, ki je tudi prva država, kjer za kulinarična razvajanja skrbi kuharski mojster z Michelinovo zvezdico.

Gostje:

- Domen Petelin, vladni uradni govorec predsedovanja,

- Marjan Hribar, direktor JGZ Brdo,

- Tomaž Rogelj, direktor Turizma Bled,

- Tomaž Kavčič, kuharski mojster.

Evropska komisija je predstavila podnebni zakonodajni sveženj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. Načrt je ambiciozen, pravijo v Bruslju, okoljevarstveniki pa, da so koraki premajhni, napačni ali zavajajoči. Skrb za okolje, konkretno vodo, pa je na referendumu jasno izrazilo več kot 677 tisoč slovenskih volilcev, ki so zavrnili nameravane vladne spremembe zakona o vodah. Glasovanje morda nakazuje prihodnjo smer političnega delovanja in tematik. V ospredju so bile tudi napovedi novega referenduma, in sicer o demografskem skladu. Na tujem so oči uprte v protestno vrenje na Kubi. V Cannesu se končuje filmski festival; športno dogajanje pa med drugim zaznamuje pričakovanje vrhunca kolesarske dirke po Franciji. Vse to in še več osvetljujemo v Tedenskem aktualnem mozaiku z Majo Derčar.

V Ljubljani se je začel eden od največjih mednarodnih zborovskih festivalov Europa Cantat. Organiziranje dogodka je bilo zaradi zdravstvenih razmer zelo zahtevno, tudi program je spremenjen in skrajšan, pa vendar: slovenska ustvarjalnost se bo v šestih dneh predstavila mednarodni javnosti, domača pa bo spoznala tudi nekatere vrhunske tuje zasedbe in ustvarjalce. O pomenu in programu festivala voditeljica Anamarija Štukelj Cusma in gosta:

- Mihela Jagodic, programska vodja festivala, članica odbora Evropske zborovske zveze,

- Damijan Močnik, podpredsednik glasbene komisije Europa Cantat festivala, skladatelj in dirigent.

Evropska komisija predstavlja podnebni sveženj z naslovom Pripravljeni za 55. Gre za načrt ukrepov zmanjševanja količine izpustov toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030. Ukrepi obsegajo vsa področja in naj bi zelo vplivali na naš način življenja. Kako zagotoviti pravično doseganje podnebne nevtralnosti? In kako o nujnosti ukrepanja prepričati gospodarstva, ki še vedno močno temeljijo na premogu?

O vsem tem voditeljica Špela Novak in gostje:

- Ulla Hudina Kmetič, namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji,

- Janez Potočnik, sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire,

- Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve,

- Andrej Gnezda, nevladna organizacija Umanotera.

Predstavljamo vsebino zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije. Predstavniki turističnega gospodarstva, ki so jim namenjeni ti ukrepi, pojasnjujejo, pred katerimi izzivi so po epidemiji ter kakšne bodo posledice vladnega ignoriranja najbolj nujnih ukrepov. Avtorica je Simeona Rogelj.

Volivci so se zgrnili na volišča in z veliko večino zavrnili vladne spremembe Zakona o vodah. Kakšno politično sporočilo so poslali vladi? So se odločali le na podlagi vsebine zakona in volilne kampanje? Ali je bil motiv za udeležbo na referendumu politične narave in je šlo za nasprotovanje vladi Janeza Janše, ki jo – sodeč po raziskavah javnega mnenja – podpira manj kot tretjina državljanov? ? O teh in drugih političnih vprašanjih voditelj Aleš Kocjan s kolegi ter gostoma v studiu.

Gosta:

- Pavle Gantar, sociolog, nekdanji minister za okolje in prostor,

- Marko Balažic, politični analitik.

Premier Janez Janša je najprej v slovenskem in nato v evropskem parlamentu predstavil program slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Poleg pohval in spodbud je požel predvsem kritike in opozorila na področjih vladavine prava in medijev. Teden je minil tudi v znamenju kampanje, zapletov in predčasnega glasovanja pred referendumom o pitni vodi. Bolj kot politika pa je za poletni nemir skrbelo širjenje različice koronavirusa delta, cepljenje je potekalo prepočasi. Športno veselje nam je ta teden z uvrstitvijo na olimpijske igre prinesla košarkarska ekipa. Vse to in še veliko več v Tedenskem aktualnem mozaiku. Pripravila ga je Zdenka Bakalar.

Vroče poletje je dodatno razgrel Zakon o vodah. Vlada je vanj vnesla spremembe, zaradi katerih je Gibanje za pitno vodo vložilo pobudo za referendum. Predlogu zakona so očitali dovoljevanje posegov in uveljavljanje zasebnih interesov na vodnih in priobalnih zemljiščih. V nedeljo, 11. julija, so volivci odločali, ali spremembe podpirajo. V posebni četrtkovi oddaji z začetkom ob pol petih smo na Prvem programu soočili mnenja številnih organizatorjev kampanje, torej tistih ZA zakon in onih PROTI. Soočenje v velikem studiu sta vodili Sabrina Mulec in Alenka Terlep.

Po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami so do stalnega ali začasnega spremljevalca upravičeni le slepi ter težje in težko gibalno ovirani otroci, ki so usmerjeni v programe za predšolske otroke in izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem z dodatno strokovno pomočjo, ki jih izvajajo redne osnovne in srednje šole. Spremljevalci so jim dodeljeni za izvajanje fizične pomoči. Drugi otroci s posebnimi potrebami – dolgotrajno bolni, slabovidni, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskim motnjami − so le izjemoma upravičeni do začasnega spremljevalca. Zakaj te pravice nimajo tudi otroci, ki potrebujejo stalno ali začasno pomoč spremljevalca in ta ni povezana s fizično pomočjo? Spremljevalci poskrbijo za to, da so ti otroci čim bolj vključeni v šolski sistem. To pa vpliva na njihov čustveni in socialni razvoj ter na uspešnost pridobivanja znanja. Kakšni so postopki za pridobitev začasnega oziroma stalnega spremljevalca, kako je z njihovo izobrazbo in financiranjem zaposlitve?

Odgovore so iskali voditeljica Petra Medved in sogovorniki:

- Sabina Korošec Zavšek, predsednica nevladnih organizacij za avtizem Slovenije,

- Natalija Vovk-Ornik vodja oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Zavoda RS za šolstvo,

- Ina Kreft Toman, ravnateljica Mladinskega doma Jarše v Ljubljani,

- Mitja Svete, oče otroka z avtizmom.