Studio ob 17.00

V Sloveniji smo dobili poenotene smernice o priporočeni povprečni uporabi zaslonov v prostem času pri otrocih in mladostnikih. Otroci od 10 do 12 leta naj ne bili izpostavljeni zaslonom več kot uro in pol na dan, najstniki do 18 leta ne več kot 2 uri. Kako realne so te smernice? In kako staršem dojenčkov in malčkov približati dejstvo, da mobilni telefon ali televizija nista primerno sredstvo za tolažbo, kaznovanje, nagrajevanje, preganjanje dolgčasa ali vzpostavljanje dnevne rutine?

O novih smernicah in negativnih posledicah prevelike izpostavljenosti zaslonom v reprizi pogovora voditeljica Špela Šebenik in gostje:

-\tdr. Marija Anderluh, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije, vodja Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana,

-\tMaja Vreča, sodelavka projekta Safe.si, Arnes,

-\tdr. Anja Radšel, dr. med., spec. pediatrije, Sekcija za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo,

-\tNevenka Zavrl, dr. med., spec. pediatrije , Razvojna ambulanta, Zdravstveni dom Ljubljana.

Uporaba umetne inteligence je v slabih dveh desetletjih v temeljih spremenila način, kako komuniciramo, se informiramo, kako raziskujemo, načrtujemo, kako se odločamo. Tehtna so opozorila, da danes v pomembni meri prispeva h krhanju demokratičnih ureditev, omejuje svobodo posameznikov in poglablja obstoječe družbene neenakosti. Kako tej ključni tehnologiji 21. stoletja postaviti jasne okvire delovanja in kaj je za to potrebno, o tem voditeljica Nina Slaček s sogovorniki.

Gostje:

- Gregor Strojin, predsednik Ad hoc odbora Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI),

- dr. Maja Bogataj Jančič, direktorica Inštituta za intelektualno lastnino in vodja skupine za upravljanje s podatki pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI),

- Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan, član in soustanovitelj Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI),

- Samo Zorc, Ministrstvo za javno upravo, koordinator nedavno sprejetega Nacionalnega programa spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v RS do leta 2025.

Dogodek tedna je začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji oziroma eni od njenih glavnih institucij Svetu, v katerem sedijo predstavniki članic. Ob tradicionalnem obisku v Sloveniji je Komisija prižgala tudi zeleno luč našemu načrtu za okrevanje, ki predvideva 2,5 milijarde evrov za 50 naložb in 33 reform. Da ne bodo zmogli preobrata in okrevanja, pa tarnajo v turizmu in sorodnih dejavnostih, v katerih so nezadovoljni tudi z novim predlogom interventnega zakona. Prav tako komentiramo evropski dogovor o kmetijski reformi in bojazni pred koronavirusno različico delta ter spremljamo vrhunske kolesarje na dirki po Franciji. Kritičen pregled tedna z Urško Jereb na Prvem.

Slovenija predseduje Svetu Evropske unije. Prihodnjih šest mesecev bo usklajevala vsebine in vodila sestanke ministrskih srečanj in številnih delovnih teles. V kolikšni meri bo delo še narekovala pandemija covida-19, kako težavna bodo pogajanja o delitvi podnebnih bremen, širitvi povezave, digitalizaciji in drugih ključnih temah. Ali bo slovenska vlada znala neobremenjeno voditi razprave o skupni prihodnosti znotraj Unije in kje so priložnosti in pasti za utrjevanje položaja Slovenije v Uniji in njeno prepoznavnost. O vsem tem v Studiu ob 17ih s Sandro Krišelj.

TXT: Slovenija predseduje Svetu Evropske unije. Prihodnjih šest mesecev bo usklajevala vsebine in vodila sestanke ministrskih srečanj in številnih delovnih teles. V kolikšni meri bo delo še narekovala pandemija covida-19, kako težavna bodo pogajanja o delitvi podnebnih bremen, širitvi povezave, digitalizaciji in drugih ključnih temah. Ali bo slovenska vlada znala neobremenjeno voditi razprave o skupni prihodnosti znotraj Unije in kje so priložnosti in pasti za utrjevanje položaja Slovenije v Uniji in njeno prepoznavnost. O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gosti v studiu.

Gostje:

- dr. Marko Lovec, politolog,

- dr. Majaž Nahtigal, mednarodni pravnik,

- dr. Sabina Lange, strokovnjakinja za evropske zadeve,

- Peter Grk z ministrstva za zunanje zadeve.

Mednarodni festival zborovske glasbe Europa Cantat, ki združuje pevce, skladatelje, zborovodje, instrumentaliste in zborovske založnike z vsega sveta, bo letos potekal v Ljubljani.

Zborovska glasba je osrednji pojem kulturne identitete Slovencev in Evropejcev. Petje je na slovenskem tesno povezano z glasbenim razvojem vsaj od srednjega veka do danes in pomeni narodovo kulturno in zgodovinsko izročilo. Zvočni viri dokazujejo, da kakovost zborovskih izvajalskih praks v zadnjem stoletju nenehno raste, tako sta slovenska glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost še pred stoletjem imeli nalepko zamudništva, sodobna slovenska zborovska glasba pa je v samem svetovnem vrhu. Poudariti je treba, da največji odstotek te dejavnosti živi kot ljubiteljska kultura.

Od kod prihajajo motivi za delo, ki vodijo k uspehom? Kako se zborovska glasba razvija, kakšen spremembe ji povzroča epidemija koronavirusa? Kako je zborovstvo zastopano v sistemu izobraževanja? Kako petje in glasba vplivata na naše možgane in kaj pomeni petje v zboru za kognitivni ter sociološki razvoj posameznika in družbe kot celote?

O vsem tem voditeljici Simona Moličnih in Teja Klobčič ter gostje:

- Mihela Jagodic, programska vodja Europa Cantat Festivala,

- Brigita Rovšek, urednica za zborovsko glasbo programa Ars,

- dr. Katarina Habe, psihologinja in glasbenica,

- dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog.

Svoje mnenje predstavljata tudi generalna sekretarka Evropskega zborovskega združenja Sonja Greiner in urednik za otroško glasbo na Prvem programu Radia Slovenija, mag. Matej Jevnišek.

Epidemija covida-19 je razgalila globoke težave v slovenskem zdravstvu, kot so kadrovska podhranjenost in čakalne dobe. Kako se bo Ministrstvo za zdravje spopadlo s tem, je razvidno iz dveh zakonov, ki pokrivata nujne ukrepe in investicije v zdravstvu. S sogovorniki pa tudi o tem, kako se slovensko zdravstvo pripravlja na jesen, ki jo bo, kot kaže, znova zaznamovalo širjenje novih različic virusa SARS-CoV-2. O razmerah in morebitnih rešitvah voditeljica Katja Arhar s sogovorniki.

Gostje:

– Robert Cugelj, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje,

– Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor,

– Igor Rus, predstojnik internistične službe Splošne bolnišnice Jesenice,

– Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Slovenci na dolgi rok varčujemo neučinkovito. Čeprav privarčujemo kar 13 odstotkov razpoložljivega dohodka pa je struktura naših prihrankov povsem nedonosna. Glavnino namreč nalagamo v banke in to kljub negativnim obrestnim meram in celo ležarinam. Ob tem je naš borzni trg še vedno nerazvit in zanemarjen. Kako ga oživiti in to na način, da bodo naši prihranki tako donosni, da bodo pokrili tudi pomemben del stroškov v času naše upokojitve? Rešitev je lahko obvezni tretji pokojninski steber, poudarjajo nekateri. O tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki.

Gostje:

- Stanislava Zadravec Caprirolo, predsednica Združenja bank Slovenije,

- Aleš Ipavec, predsednik uprave Ljubljanske borze,

- Blaž Bračič, član uprave NLB skladi,

- dr Igor Lončarski, ekonomist z Ljubljanske ekonomske fakultete.

Ko je Slovenija 26. junija 1991 slavila razglasitev državnosti, so že potekali premiki armadnih enot z nalogo zavzetja mejnih prehodov in mednarodnega letališča. Državno predsedstvo v razširjeni sestavi se je na jutranji seji dan pozneje seznanilo s potekom dogodkov in sklenilo, da bo Slovenija na agresijo odgovorila z vsemi sredstvi suverene države, vključno z aktiviranjem oboroženih sil.

O obrambnem potencialu ter odločitvi za oborožen odpor razpravljajo naš voditelj, tudi zgodovinar Stane Kocutar in gostje:

- general major Janez Slapar, tedanji načelnik republiškega štaba Teritorialne obrambe,

- dr. Dušan Plut, član državnega predsedstva

- zgodovinar dr. Damijan Guštin z Inštituta za novejšo zgodovino,

- zgodovinar major Zvezdan Markovič iz Vojaškega muzeja Slovenske vojske.

V Sloveniji letno nastane okoli 185 tisoč ton komunalnega blata. Dokler smo se zanašali na poceni izvoz, sistema njegove obdelave in odstranitve nismo dorekli. Odkar pa smo zanj prisiljeni poskrbeti sami, se je to začelo pojavljati v naravi – očitno lahka priložnost za zaslužek na račun okolja. O tem, kakšne sistemske rešitve bi potrebovali, kje je odpovedal nadzor, kakšni so načrti za naprej in kakšna okoljska škoda grozi zaradi odlaganja blata v naravi voditeljica Erna Strniša z gosti.

Gostje:

- Franc Rančigaj, glavni inšpektor Inšpektorata za okolje in prostor, MOP,

- Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva, GZS,

- Erika Oblak, okoljevarstvenica, Ekokrog.

Za osamosvojitev Slovenije in njeno mednarodno priznanje so si pred tremi desetletji prizadevali tudi številni Slovenci, ki so živeli po svetu. Slovenski rojaki v Združenih državah Amerike so si prizadevali, da bi novo državo priznala vlada predsednika Georgea Busha starejšega. Razvejana dejavnost je segla od finančne podpore Demosu, prek glasnih pozivov k priznanju, do onemogočanja pošiljk ameriškega orožja v Jugoslavijo in podpore gospodarskemu delovanju še nepriznane države v mednarodnem prostoru. Tako kot v Sloveniji sami se tudi pogledi ameriških Slovencev v mnogočem razhajajo, ampak takrat so bili enotni. Naš dopisnik Andrej Stopar je obudil spomine različnih sogovornikov v Clevelandu in drugod po Ameriki in jih strnil v tokratno oddajo Studio ob 17.00.