Studio ob 17.00

V državnem zboru so v petek razglasili ustavni zakon, po katerem se ustava dopolnjuje z novim 62. a-členom, in sicer s pravico do svobodne uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika, s svobodno uporabo italijanskega in madžarskega znakovnega jezika na območjih, kjer sta uradna jezika italijanščina ali madžarščina, in svobodno uporabo in razvojem jezika gluhoslepih. Gre za zgodovinski korak, saj je bila gluhim in ljudem z gluhoslepoto priznana temeljna človekova pravica – pravica do njihovega maternega jezika.

Slovenija je tako postala peta država po Avstriji, Finski, Madžarski in Portugalski, ki je slovenski znakovni jezik vpisala v ustavo, in prva država, ki je v svojo ustavo vključila jezik gluhoslepih.

Kakšne pravice prinaša vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo gluhim? In kakšne pravice jezik gluhoslepih ljudem z gluhoslepoto? Za kaj vse bo treba poskrbeti, da ustavna določba ne bo ostala le mrtva črka na papirju? Kdaj bomo dobili zakon, ki bo urejal pravice gluhoslepih?

Na ta vprašanja so iskali odgovore voditeljica Petra Medved in gostje:

– dr. Ciril Ribičič, vodja strokovne skupine za vpis znakovnega jezika v ustavo,

– Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije,

– dr. Simona Gerenčer, sekretarka Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan,

– Tone Petrič, strokovni sodelavec na ZDGNS.

Govor gospoda Petriča in pogovor v celoti je tolmačila tolmačka za slovenski znakovni jezik Natalija Spark. Tolmačenje bo mogoče spremljati na spletni strani Prvega.

V oddaji smo slišali tudi izjavo državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveta Uršiča.

Tudi v iztekajočem se tednu so pravosodne afere in odločitve zasenčile boj z epidemijo in priprave na predsedovanje naše države Evropski uniji. Evropsko javno tožilstvo je začelo delati brez dveh slovenskih članov, saj izbrana nista všeč vladi. Zadevo bo verjetno reševalo sodišče. Klofuto je politiki primazalo tudi ustavno sodišče z razveljavitvijo zakona, ki je bil podlaga za protikoronske ukrepe, med njimi policijsko uro. V oddaji komentiramo tudi prodajo NKBM Madžarom in ugotavljamo, da imata naša in hrvaška vlada skupno točko tudi v pritiskih na medije. Spremljamo mučno oblikovanje vlade v Izraelu. Kritični pregled tedna tokrat z Blažem Ermencem.

Dolina Soče se v zadnjih letih utrjuje kot vodilna slovenska destinacija za aktiven oddih. Po rekordnih številkah, ko so leta 2019 v tolminski, kobariški in bovški občini skupaj zabeležili 850.000 prenočitev, so jih v lanski, z epidemijo zaznamovani sezoni, slabo tretjino manj – dobrih 620.000. Spremenila se je tudi struktura gostov, saj so lani - ravno obratno kot pretekla leta - domači turisti predstavljali skoraj polovico vseh gostov. Na eni strani je torej trend krepitve obiska, na drugi pa ukrepi zaradi epidemije - kako naj torej ponudba in infrastruktura v dolini sledita povpraševanju?

O vsem tem, o pomoči države turistični panogi, evropskih sredstvih in o pričakovanjih za letošnjo sezono v Studiu ob 17h v živo iz Kobarida. Gostiteljica je naša dopisnica iz Posočja Mariša Bizjak, gostje pa:

- Vilijam Kvalič, direktor zavoda za turizem Dolina Soče,

- Marko Pretner, vodja Informacijskega središča TNP Dom Trenta, ekološka kmetija pri Plajerju,

- Filip Hrovat, Bovec šport center,

- Maja Roš Kanellopulos, hiške Nebesa na Livku,

- Matej Gorjan, hotel Zlata Ribica.

Novela zakona o vodah, ki ob obalah omogoča široko gradnjo objektov v javni rabi, je v politiki in javnosti burila duhove že pred sprejetjem. Zdaj, ko je o zakonu razpisan referendum, se retorika obeh strani zaostruje. V vladi trdijo, da so bili podpisniki zahteve za referendum zavedeni, češ da zakon po novem na priobalnem pasu dejansko dopušča le neškodljive gradnje. Pobudniki referenduma odgovarjajo, da ima tudi množica domnevno neškodljivih objektov lahko usoden vpliv na protipoplavno varnost, morda pa tudi na kakovost vode, ki jo pijemo.

O tem, kako bodo videti obale, če bo zakon stopil v veljavo, kakšna je naša kultura upoštevanja varovalk – in, nenazadnje, o tem, kaj sploh piše v zakonu, voditeljica Erna Strniša z gosti.

Zelena preobrazba, digitalizacija in usmeritev v trajnostne sisteme so usmeritve tudi za prihodnjo skupno kmetijsko politiko Evropske unije. Kako bomo preoblikovali ukrepe kmetijske politike in politike razvoja podeželja v Sloveniji? Koliko in komu znižati kmetijske subvencije, kako dvigniti konkurenčnost agroživilskih verig in kako poskrbeti za ostarele na kmetijah? O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec z gosti.

Gostje:

- Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo,

- Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice,

- Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij,

- Emil Erjavec, profesor agrarne politike na Biotehniški fakulteti.

Že 45 let ne mine noben pomemben dogodek ali fenomen doma in v svetu, ne da bi ga zaznamovali v legendarni radijski oddaji Studio ob 17ih. Kdor pri nas kaj velja, gostuje v tej oddaji. Edina že tako dolgo v našem okolju goji eno najžlahtnejših novinarskih oblik – polemično razpravo za okroglo mizo o aktualnih dogodkih in družbenih vprašanjih z različnih področij. In to vsak delovni dan, praviloma v živo. Od leta 1976 vsako oddajo uvede prepoznavni avizo, ki ga je spisal sloviti skladatelj, jazzovski pianist in dirigent Jože Privšek. V tem času smo pripravili okoli 11.700 oddaj in gostili vsaj trikrat toliko gostov od vsepovsod –od gospodarstva do politike, od kulture do športa.

Vsebinsko pestrost in družbeno vlogo Studia ob 17.00 osvetljujemo v jubilejni oddaji, v sproščenih pogovorih z ustvarjalci pa odstiramo tudi pogled v zakulisje, kjer nastaja.

Predsednik vlade se je izognil ustavni obtožbi, podpredsednik vlade se je odrekel svoji ministrici za pravosodje, usoda predsednika parlamenta še ni zapečatena. Tako nestabilna je domača politika na pragu predsedovanja Evropski uniji. Kdaj bomo šli spet na volitve, še ni jasno, kdaj na volišča, pa je: referendum o vodah bo sredi počitniškega julija. Komentiramo tudi neodločnost evropskih voditeljev v boju proti podnebnim spremembam in njihovo neobičajno enotnost v odzivu na šokantne poteze beloruskega predsednika. Skupaj z dopisnikom iz Italije smo osupli nad ugotovitvami preiskave tragedije gondole, kjer je umrlo 14 ljudi. Kritični pregled tedna s Snežano Ilijaš.

Slovenski turizem je pred tektonskimi spremembami, opozarjajo poznavalci. Osem turističnih družb - med njimi Sava d.d., Istrabenz Turizem, Terme Olimje in Zreče - naj bi združili v Slovenski turistični holding in tako zagotovili prestrukturiranje in enotno upravljanje. Tak je načrt gospodarskega ministrstva. Ali je nov holding sploh potreben, kaj so prednosti in kaj pasti, kdo bi s turističnim holdingom pridobil in kdo izgubil, kaj bi pomenil za razvoj slovenskega turizma in kaj za nanj vezane dobavitelje? O teh in drugih vprašanji voditeljica Simeona Rogelj z zagovorniki in nasprotniki načrta.

Gostje:

- Peter Vesenjak iz svetovalne družbe Hosting,

- dolgoletni direktor hotela Union Bogdan Lipovšek,

- ekonomist Marko Jaklič iz ljubljanske Ekonomske fakultete,

- generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Breda Črnčec.

Stališča in načrte za našo oddajo razkriva tudi predsednik uprave SDH Janez Žlak.

Ali lahko ustavna obtožba – prva, ki jo je vložila leva sredina, in sedma v samostojni državi – odnese predsednika vlade Janeza Janšo? Malo verjetno. Čeprav koalicija nima vsak trenutek zagotovljenih 46 glasov, ni zelo verjetno, da bo najmanj toliko poslancev podprlo predlog ustavne obtožbe. Ključni očitki, ki jih v ustavni obtožbi poslanci opozicijskih LMŠ, SD, Levice in SAB nizajo proti predsedniku vlade, so, da ne zna voditi, da krši svoje lastne zakone in da se ne zmeni za ustavo.

Razpravo o ustavni obtožbi osvetljujemo s pravne in politične plat z voditeljico Jolando Lebar in gosti.

Priprave na predsedovanje Slovenije svetu Evropske unije so v sklepni fazi. Zunanjepolitične dejavnosti slovenskih uradnih predstavnikov so se v zadnjem obdobju okrepile, vrstijo se obiski tujih voditeljev tudi pri nas. Kako smo pripravljeni na polletno vodenje evropske povezave, kakšen pečat bomo pustili, bomo to znali unovčiti na mednarodnem parketu in ne nazadnje, ali predsedovanju škodijo notranjepolitične napetosti? O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj z gosti.

Gostje:

- Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji,

- Meta Dragolič, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja

- Gašper Dovžan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve,

- dr. Jure Požgan s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.