Studio ob 17.00

Tretja mini davčna reforma znova obljublja višje neto plače, tokrat zaradi povečanja neobdavčenega zaslužka. Doslej so znižanje enih davkov običajno uravnotežili z zvišanjem drugih. Tokrat takega prestrukturiranja ne bo, temveč vlada načrtuje samo nižje obremenitve. Je povzročanje dodatnega izpada proračunskih prihodkov prava pot za okrevanje po pandemiji? Bo nižji davek na kapitalske dobičke spodbuda vlaganjem v delnice? Bodo manj obdavčene najemnine zamejile oddajanje na črno? Bodo podjetja izkoristila novo olajšavo za digitalno in zeleno preobrazbo? In navsezadnje, bo v državnem zboru dovolj podpore davčnim spremembam?

O vsem tem Zdenka Bakalar in gosti

- finančni minister Andrej Šircelj,

- predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič

- in analitik na Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc.

Izteka se teden, ko smo novinarji po Sloveniji ob podpori evropskih združenj in številnih drugih strnili vrste v obrambo Slovenske tiskovne agencije, informacijske hrbtenice Slovenije. Da ji vlada mora zagotoviti ustrezno financiranje, poudarjajo tudi v Evropski komisiji in pričakujejo hitre rešitve. Kako pomembna je Evropska unija, ne le v tem primeru, in kakšna naj bo v prihodnje, se sprašujemo v oddaji ob začetku državljanske konference o prihodnosti Unije in tik pred Dnevom Evrope. Spremljamo umirjanje epidemije, se veselimo pospešenega cepljenja proti covidu-19 ter komentiramo sodne posledice rokohitrskega sprejemanja ukrepov proti okužbam. Računamo, komu bodo koristile predlagane davčne spremembe in komu drugi železniški tir do Kopra, ki so ga končno začeli graditi. Komentiramo obisk beloruske opozicijske voditeljice v Sloveniji in mučno Škotsko izbiranje med britansko in evropsko smerjo. Kritični pregled tedna tokrat z Marjanom Vešligajem.

Deveti maj je v zgodovino vpisan kot tisti dan, ki ga je Robert Schuman z govorom o ustanovitvi evropske skupnosti za premog in jeklo, postavil na sam začetek evropskega povezovanja. Deveti maj je obveljal kot Dan Evrope in tik pred praznikom se bomo pogovorili o Evropski uniji danes in o tem, kako se lotiti prihodnosti 27-erice.

Kako visoko sta cenjeni zdravstvena in socialna varnost? Zakaj ni dovolj, da se to od državljanov izve iz javnomnenjske raziskave oziroma zakaj bi morali Evropejci to vnovič povedati v okviru Konference o prihodnosti Evrope? Kakšen pristop k oblikovanju evropske prihodnosti sploh je ta konferenca, nekakšen vseevropski dialog, ki bo uradno zaživel prav na Dan Evrope? Kako polni pričakovanj so lahko vsakdanji ljudje, da bo njihov glas slišan? Bodo dali podlago za zakonodajne morda celo pogodbene spremembe na evropski ravni? Kako globoko rano je ne družbenem tkivu pustila pandemija in kakšni so obeti za evropsko rekonvalescenco skozi načrte za okrevanje in odpornost? In še - ali je bilo veselje zaradi zmage nad populizmom po volitvah v Evropski parlament pred dvema letoma preuranjeno?

O vsem tem voditelj Luka Robida in gostje:

- Sabina Kajnč Lange, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno upravo EIPA,

- Flora Cvetka Tinauer, direktorica podjetja Agencija za elektronsko poslovanje EBA in nekdanja predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice,

- Marinko Banjac, Katedra za teoretsko analitsko politologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Oddaja je del projekta Tu EU – moč javnosti, ki ga podpira Evropski parlament.

Po 7 mesecih zaprtja bi se številni nastanitveni obrati lahko glede na vladno odločitev odprli, pa vendar marsikdo dvakrat premisli, preden svoja vrata - pod zahtevanimi pogoji - dokončno odpre domačim gostom. Je to prvi pokazatelj počasnega zagona slovenskega turizma? Od česa je odvisno, da bodo slovenski turisti lahko ponovno koristili turistične bone v hotelih, zdraviliščih, kampih in na turističnih kmetijah? S predstavniki le-teh se pogovarja voditeljica Tina Lamovšek.

Gostje:

- direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer,

- predsednik Združenja hotelirjev Slovenije in direktor hotela Slon Gregor Jamnik,

- predsednica Združenja kampov Slovenije pri Turistično-gostinski zbornici Lidija Koren, iz kampa Koren v Kobaridu,

- podpredsednica Združenja turističnih kmetij Slovenije Urška Topolšek Planinšek, z eko turistične kmetije Urška nad Zrečami.

Slovenski elektroenergetski sistem bo v prihodnjem desetletju najverjetneje ostal brez Termoelektrarne Šoštanj, še deset let pozneje pa tudi brez krške jedrske elektrarne. Poraba električne energije se ob tem povečuje in se bo še naprej, zlasti na račun ogrevanja in elektromobilnosti. Kako in za kolikšno ceno bomo prišli do novih proizvodnih obratov? Je doseganje podnebne nevtralnosti mogoče le z jedrskim scenarijem? Kaj bi množica razpršenih obnovljivih virov pomenila za zanesljivost oskrbe? In predvsem, kje so jasni načrti države v zvezi s tem? O vsem tem voditeljica Erna Strniša z gosti.

Gostje:

– Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in nekdanji direktor HSE,

– Andreja Urbančič s Centra za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan, koordinatorka projekta Life Climate Path 2050 – Slovenska podnebna pot do sredine stoletja,

– Aleksander Mervar, direktor Elesa, sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja.

V sredo se bodo uradno začela dela na trasi drugega železniškega tira med Koprom in Divačo. Glavna gradbena dela, predorska, bodo v polnem razmahu predvidoma jeseni. V sredo bo 2TDK s Kolektorjem CPG podpisal tudi pogodbo za graditev odseka med Divačo in Črnim Kalom, potem ko je pred tedni že podpisal pogodbo za istrski odsek drugega tira. Kakšna bo dinamika na gradbišču, kakšni so postopki, da bo železniška proga postala v celoti dvotirna, in kakšne so skrbi krajanov ob prihodnji trasi? Tudi o tem se bo v Studiu ob 17.00 z gosti pogovarjala Tjaša Škamperle.

V studiu:

- Pavle Hevka, generalni direktor podjetja 2TDK, Družba za razvoj projekta,

- Kristjan Mugerli, direktor družbe Kolektor CPG,

- Jadran Bajec, predsednik Projektnega sveta za civilni nadzor nad izgradnjo drugega tira.

Pogovarjali smo se tudi z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem, predsednikom uprave Luke Koper Dimitrijem Zadelom ter predsednikom županove komisije za spremljanje gradenj cest v koprski občini in drugega tira Primožem Turšičem.

Iztekajoči se teden je bil most med praznovanjem upora in praznovanjem delavskih pravic. Na ljubljanskih ulicah je bilo spet 10 tisoč ljudi, kritičnih do razmer v politiki, kulturi, naravnem okolju. Preverjamo, kako so prvi teden odprtja ob strogih pogojih preživeli gostinci in hotelirji ter kakšne spremembe pogojev predlagajo. Komentiramo zajeten vladni načrt okrevanja z evropskimi milijardami in ključnimi reformami ter se primerjamo s sosedi. Spremljamo diplomatske obiske na najvišji ravni in se o slovensko japonskih odnosih, tamkajšnjem gospodarstvu in olimpijskih igrah pogovarjamo z veleposlanico v Tokiu. Kritični pregled tedna z Dušanom Miličem.

Dokument, pod katerim ni podpisan nihče in v katerem neznan avtor predlaga spremembe meja na Zahodnem Balkanu, je Slovenijo postavil v središče medijske pozornosti. Naši politiki so se bili dolžni opredeliti do stvari, ki za Slovenijo nikoli niso bile vprašanje. Pa vendar, takšne zamisli že ves čas krožijo v javnosti in tudi v poluradnih krogih. Meje v Evropi že nekaj časa niso nedotakljive. Zakaj je torej ravno zdaj toliko pozornosti namenjene temu vprašanju? O teh in drugih s tem povezanih vprašanjih voditelj Marjan Vešligaj in gostje.

Gostje:

- nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel,

- analitik s Fakultete za družbene vede Faris Kočan,

- profesor z Inštituta za narodnostna vprašanja Damir Josipovič.

Dolgotrajni ukrepi omejevanja covida-19, kot je zapiranje gostinskih obratov in šol, so številnim rejcem povzročili silne težave. Odkup prašičev se je ustavil, cene pa so strmo padle. Prav ta kriza je razgalila eno od značilnosti trga s prašiči pri nas: to je visok, kar 20% delež neevidentirane prodaje prašičjega mesa. To je eden glavnih razlogov za nevzdržne razmere pri prodaji prašičev. Predstavniki kmetov ocenjujejo, da obseg črnega zakola ni tako velik in da se mesna industrija in trgovci oskrbujejo s poceni prašičjim mesom iz tujine. O tem, kdo se boji preglednosti na trgu s prašiči in ali jo država zares želi vzpostaviti z Jernejko Drolec in gosti.

Gostje:

- dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,

- dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist iz Biotehniške fakultete v Ljubljani,

- Danilo Meolic, predsednik strokovnega odbora za prašičerejo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije,

- Ana Ahčin, generalna sekretarka Gospodarskega združenja mesne industrije Slovenije.

Potem ko je lani vlada po dolgotrajni blokadi sredstva zanj sprostila šele z začasnim ukrepom na silvestrovo, se letos obeta nadaljevanje enakih težav, skupaj z novimi. Ena od njih je tudi ta, da svet Slovenskega filmskega centra še vedno ni potrjen in javna agencija ne more delovati. Po drugi strani je vlada pred dnevi sprejela odlok, s katerim je znova dovolila obisk kinematografov, a ob upoštevanju strogih zaščitnih ukrepov. Kaj to pomeni za ustvarjalce in prikazovalce filmov, voditeljica Tina Poglajen z gosti.

Gostje:

- Matevž Luzar, predsednik društva slovenskih filmskih režiserjev,

- producentka Ida Weiss

- Jure Matičič, predsednik Art kino mreže Slovenije.

Pogovarjali smo se tudi z Uršulo Menih Dokl z ministrstva za kulturo.