Studio ob 17.00

Ali je tokratna ustavitev javnega življenja upočasnila širjenje okužb in kako se bomo vračali v šole, na terase in stadione. Kakšno škodo so povzročile omejitve pri šolanju na duševnem zdravju otrok in kako škodljivi so zapleti s cepivom AstraZeneca. V oddaji ocenjujemo gospodarsko škodo po pozebi, razčlenjujemo ugotovitve zasedanja IMF o neenakem okrevanju globalnega gospodarstva in razkrivamo ozadje umikov tujih podjetij iz Slovenije. Komentiramo oživljanje stikov med Evropsko unijo in Turčijo ter med partnericami iranskega jedrskega dogovora ter preverjamo temperaturo na ukrajinsko-ruski meji. Kritični pregled tedna z Matejo Železnikar in radijskimi kolegi.

*ustavitve javnega življenja

Univerza v Ljubljani bo prihodnji teden dobila novega rektorja. Elektronske volitve bodo potekale v torek, 13. aprila. Kandidati za ta ugledni in zahtevni položaj so štirje moški: Igor Lukšič, Gregor Majdič, Igor Papič in Anton Ramšak. Kašna je oziroma naj bo po njihovem vloga univerze v družbi, kako bodo branili avtonomijo univerze, med drugim na področju določanja števila vpisnih študijskih mest? Kako okrepiti vlogo študentov na univerzi? Kako zmanjšati njihove stroške za študij? Ali zagovarjajo izstop visokošolskih učiteljev iz plačnega sistema za javne uslužbence? Poglede na ta in druga vprašanja so soočili v oddaji z voditeljico Natašo Lang.

Pred pol leta je Slovenija sprostila cene naftnih derivatov. Bojazni o občutnih podražitvah in velikem izpadu proračunski prihodkov se po ocenah poznavalcev niso udejanjile, liberalizacija za zdaj ni povzročila večjih pretresov pri cenah. Se pa zaradi vse strožjih predpisov Evropske unije glede dovoljenih strupenih izpustov v ozračje pospešeno razvija trg električnih vozil. Kje je tu Slovenija? So električni avtomobili cenovno dovolj dostopni, imamo dovolj javnih polnilnic, je električno omrežje dovolj stabilno za povečan obseg uporabnikov? Kdaj, če sploh, bo po slovenskih cestah peljalo več električnih kot bencinskih in dizelskih vozil? O vsem tem voditeljica Urška Jereb z gosti.

Gostje:

- dr.Tadej Smogavec, vodja trajnostne mobilnosti pri Petrolu,

- Bostjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije,

- Dušan Lukič, Porsche Slovenija,

- Andrej Brglez, strokovnjak za trajnostno mobilnost,

- Tomaz Katrašnik, profesor na ljubljanski Strojni fakulteti (tbc).

Napadi na novinarje in novinarke se v zadnjem letu stopnjujejo. Vrstijo se pritiski, grožnje, žalitve, napadi na ugled in dostojanstvo, spletno ustrahovanje. Vse več je sovražnega govora, ki prihaja s strani vidnih predstavnikov družbe in oblasti, vse z namenom utišanja novinarjev in zmanjšanja njihove verodostojnosti v javnem prostoru. Kot kažejo izsledki raziskave Društva novinarjev Slovenije in Mirovnega inštituta, je tako sistemsko okolje kot politično in javno razpoloženje za opravljanje novinarskega dela vse bolj sovražno in omejujoče. Na slabšanje razmer pa vse bolj opozarjajo tudi mednarodne organizacije in evropski parlament.

O razlogih in rešitvah voditeljica Martina Tita Mayer in gostje: Špela Stare iz Društva novinarjev Slovenije, novinarka TV Slovenija Evgenija Carl, Brankica Petković iz Mirovnega inštituta ter novinarka in urednica Radia Ognjišče Tanja Dominko.

Zaradi razraščanja okužbe smo znova ustavili večji del javnega življenja. Zaprli smo vrtce in šole, ne pa tudi industrije. V hudi stiski so se znašli na eni strani starši brez varstva za otroke ter na drugi strani storitvene dejavnosti. Kaj je prav in kaj koristno v boju proti covidnim smrtim, se sprašujemo v oddaji. Komentiramo sporne politične odločitve glede upravljanja z vodami in pojasnjujemo ozadje in možne razplete pat položaja v državnem zboru po razreševanju njegovega predsednika in pred ustavnim obtoževanjem premiera. Razgrinjamo, kako pljuske slovenske politične kulture na evropski parket vidijo v Bruslju ter kako – če sploh – se z novim predsednikom Josephom Bidenom spreminja ameriška politična kultura in kam ciljajo njegovi orjaški finančni svežnji. Oziramo se tudi v nemirno Azijo. Kritični pregled tedna z Rajko Pervanje in kolegi.

Slovenija je zakorakala v tretje zaprtje javnega življenja v dobrem letu dni epidemije. Država se za najmanj 11 dni v precejšnjem delu znova ustavlja, morebitne načrte za oddih med velikonočnimi prazniki smo morali preložiti. Vse več je tako imenovane pandemične utrujenosti, tudi cepljenje ne teče po optimističnih načrtih. Tako še vedno ostaja velika uganka, kako bo s potovanji letos in v prihodnjih letih. Jasno je le, da je edina gotovost negotovost. O težavnem obdobju, ki ga preživlja turizem, in načrtih države za pomoč tej panogi z voditeljico Tino Lamovšek in gosti.

Gostje:

- Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo,

- Andrej Šter, vodja konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve,

- Matej Knaus, predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije.

Smo v tretjem valu epidemije covida-19, ki ga narekuje širjenje angleške različice koronavirusa. Pred časom smo si že malo oddahnili, število novih primerov okužbe se je zmanjševalo, oddelki za covid v bolnišnicah pa so se začeli počasi prazniti. A zdaj se je krivulja spet obrnila navzgor. O tem, kaj nam prinaša tretji val, kako ga ustaviti, v čem se razlikuje od prejšnjih in kako se spoprijeti z njim, bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Katjo Arhar in strokovnjaki.

Gostje:

- Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana,

- Leon Cizelj, profesor in znanstvenik z Inštituta Jožef Stefan,

- Eva Grilc, epidemiologinja z Nacionalni inštitut za javno zdravje,

- Kristjan Musek Lešnik, psiholog s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.

Vlada snuje Načrt za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za črpanje 5,2 milijarde evrov subvencij in posojil iz novega evropskega Sklada za okrevanje in odpornost. Načrt mora Evropski komisiji poslati do konca aprila. V njem mora povezati reforme in projekte, ki bodo kandidirali za sredstva do konca 2026. Smernice so jasne: članice Evropske unije morajo v tem času opraviti prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo, podpreti zdravstvene sisteme in okrepiti solidarnost v družbi. Vlada je morala iz osnutka že izločiti ceste in ustanovitev letalske družbe. Oglašajo se akterji, ki pričakujejo drznejšo usmeritev v podporo raziskavam, razvoju in digitalizaciji.

Kakšen bi moral biti načrt okrevanja, da bi ga podprlo gospodarstvo? O tem voditeljica Maja Derčar in predstavniki gospodarstva, znanosti in politike.

Gostje:

- Ajda Cuderman, državna sekretarka za področje malega gospodarstva, podjetništva in obrti,

- Igor Zorko, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik Slovenske digitalne koalicije,

- Gregor Anderluh, redni profesor za področje biokemije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, direktor Kemijskega inštituta.

Škofjeloški pasijon, najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, praznuje 300. obletnico nastanka. Pred petimi leti je bil vpisan na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. Svojo živost je Škofjeloški pasijon, ki ga je napisal pater Romuald, ohranil vse do danes. Zaradi epidemije tokrat ne bo uprizoritve, obletnico pa zaznamujejo z razstavami, pogovori in Pasijonskim almanahom. O pomenu Škofjeloškega pasijona, sporočilu, restavriranju in njegovi vpetosti v turistično prepoznavnost Škofje Loke in Slovenije pa v tokratnem Studiu ob sedemnajstih.

In gostje:

– dr. Matija Ogrin, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU,

– Blanka Avguštin Florjanovič, Center za konserviranje knjig in papirja pri Arhivu RS,

– brat kapucin Jožko Smukavec,

– Agata Pavlovec, koordinatorica Škofjeloškega pasijona.

Smo krepko v rdečem valu in zaostrovanju ukrepov za zajezitev epidemije se, kot kaže, ne bo mogoče izogniti. Kakšne bodo spremembe, ali morda z velikonočnimi prazniki prihaja tudi vnovična popolna ustavitev javnega življenja, bo znano konec tedna. Evropski vrh medtem ob številnih težavah glede dobave cepiv mrzlično išče možnosti za pospešitev cepljenja in za čimprejšnjo uveljavitev covidnega potrdila. V Tedenskem aktualnem mozaiku tudi o vplivu epidemije na gospodarstvo, novih premikih na političnem parketu in o kulturi po precej nekulturni interpelaciji, ki jo je kulturni minister uspešno prestal. Oglašamo pa se tudi z virtualno polne doline pod Poncami, kjer poteka planiški praznik z napako.