Studio ob 17.00

V tednu, ko so šli po dolgih mesecih omejitev vsi dijaki končno spet v učilnice, prvi gostje pa na vsaj nekatere gostinske terase, je vlada še za mesec dni podaljšala epidemijo. Po več kot 140-ih nočeh je ohranila tudi tako imenovano policijsko uro, čeprav je ta po mnenju epidemiologov nepotrebna. V Tedenskem aktualnem mozaiku preverjamo, ali bomo do poletja uspeli cepiti vsaj polovico prebivalcev in s tem tlakovati pot nazaj v običajno življenje. Ocenjujemo prvo leto vlade, ki ji priznavajo dokaj uspešno blaženje gospodarskih posledic epidemije, a hkrati očitajo spodkopavanje neodvisnosti sodstva in medijev, zdaj je v ospredju STA. Komentiramo ozadje in posledice izbora domačega Kolektorja za graditev drugega železniškega tira ter izpostavljamo še nekaj državnih naložb – od Telekoma do Teša. Gospodarstvo je tudi v ospredju orjaškega svežnja pomoči zaradi epidemije v Združenih državah Amerike. Kritični pregled tedna z Erno Strniša in kolegi.

Slovenska tiskovna agencija bo letos praznovala 30-letnico. Tik pred tem pomembnim jubilejem ima hude težave. Spor med agencijo in vladnim uradom za komuniciranje je dosegel vrelišče. V prihodnje tako ni jasno, kako bo s financiranjem tega medija in z njegovim obstojem. Kakšen je pomen Slovenske tiskovne agencije za naš medijski prostor in demokracijo? Kako usoden je za STA lahko omenjeni spor? Kako zaostrene razmere in negotov finančni položaj vplivajo na zaposlene? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki.

Gostje:

- Bojan Veselinovič, direktor STA,

- Uroš Urbanija, direktor Urada vlade za komuniciranje,

- Marko Milosavljevič, profesor na katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede,

- Borut Rončevič, dekan Fakultete za medije.

Je pravi odgovor demografski sklad? Je začrtan koncept pravi? Naj o tem odloči referendum?

Pri nas že skoraj 625 tisoč ljudi prejema pokojnino, skupno prejmejo skoraj 5 milijard evrov na leto. Pomemben delež mora že zdaj zagotoviti država, družba pa se stara in na dolgi rok bo to vplivalo na pokojninsko blagajno. Ali je rešitev demografski sklad, v katerem bi združili vse državno premoženje? Kakšni so argumenti zagovornikov in zakaj sindikati in opozicija vladnemu konceptu nasprotujejo? Kaj to pomeni za kadrovanje v državnih podjetjih in ali naj o teh vprašanjih odločajo ljudje na referendumu? O vsem tem voditeljica Simona Rogelj in gostje.

Epidemija covida je razgalila šibke točke slovenskega zdravstva; vendar ni vse črno-belo. Nikoli ni zmanjkalo postelj za najhujše bolnike, obolele za covidom, in dobili so najboljšo zdravstveno oskrbo. V istem obdobju pa marsikdo ni mogel priklicati svojega izbranega zdravnika, že načrtovani nenujni pregledi pa so bili preloženi. Med omejitvami sta zastala diagnostika in zdravljenje rakavih in srčno-žilnih obolenj, podaljšale so se čakalne dobe za številne preglede in posege.

Ker virus ostaja z nami, bo voditelj Iztok Konc s sogovorniki ugotavljal, kakšna je škoda in kakšna bo strategija našega zdravstvenega sistema v prihodnje. Sodelovali bodo:

- dr. Irena Oblak, strokovna direktorica Onkološkega inštituta,

- zdravnica Tea Stegne Ignjatovič, strokovna direktorica ZD Ljubljana,

- dr. Vojko Flis, direktor UKC Maribor,

- in dr. Samo Zver, predstojnik KO za hematologijo v Ljubljani.

Posebej za našo oddajo je o teh izzivih govoril tudi minister za zdravje Janez Poklukar.

Zaznamovanje 8. marca kot mednarodnega dneva žensk ne spada v zgodovino. Svetovni voditelji govorijo o izzivih. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen opozarja na enako plačilo za enako delo ne glede na spol in predlaga konkretne ukrepe po vsej Uniji. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres opozarja na prevlado moških v svetu ter poudarja, da je čas pandemije covida dokazal moč in učinkovitost žensk na vodilnih položajih. Tudi v Sloveniji je izzivov veliko – najnovejši je povezan z afero o spolnem nadlegovanju žensk v akademskem okolju.

O razmerah in odprtih vprašanjih voditeljica Darja Groznik in gostje:

- Vlasta Nussdorfer, svetovalka v Uradu predsednika Republike,

- Ljudmila Novak, poslanka v Evropskem parlamentu,

- dr. Metka Mencin Čeplak s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani,

- dr. Aida Kamišalić Latifić, s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

V petkov Studio ob 17-ih se seli kritični pregled dogodkov iztekajočega se tedna, osveženi Tedenski aktualni mozaik. Pod taktirko Špele Novak komentiramo najnovejše odločitve v boju proti epidemiji – od zapletov z novimi različicami virusa do cepljenja šolnikov in vračanja dijakov v šole. Osvetjujemo ozadje političnih bitk za razdelitev evropskih milijard za okrevanje in za upravljanje državnega premoženja v prihodnje. Spremljamo bruseljske poteze glede svobode medijev v Sloveniji, predvsem pa na Madžarskem ter komentiramo ameriške zunanjepolitične premike. Tedenski mozaik odslej ob petkih ob petih na Prvem, v spletnem arhivu in med podkasti.

Slovenska obala je kratka in njen akvatorij je omejen, a Slovenija se je pred tremi desetletji odločila, da bo njena gospodarska in razvojna politika tudi pomorsko usmerjena. Ali smo spoštovali to zavezo, so temelji pomorstva res vse bolj trhli, kje so naše ladje, ladjarji in pomorščaki? O tem voditeljica Lea Širok z gosti. Pa tudi o pred dnevi končani javni razgrnitvi prvega Pomorskega prostorskega načrta, razvoju Luke Koper in graditvi drugega železniškega tira.

Gostje:

- Jadran Klinec, direktor Uprave za pomorstvo,

- Dimitrij Zadel, predsednik uprave Luke Koper,

- Peter Vidmar, dekan Fakultete za pomorstvo in promet,

- Matej Muršec, študent Fakultete za pomorstvo in promet.

Novela zakona o vrtcih, sprejeta januarja, staršem, ki imajo v vrtec vključena dva otroka, spet zagotavlja brezplačen vrtec za mlajšega otroka, pa tudi za vse naslednje. Hkrati bolje ureja varstvo predšolskih otrok na domu, zagotovila naj bi, da se afera Kengurujček ne bo več ponovila. Spremembe, začnejo veljati s septembrom. Kaj prinašajo vrtcem, kaj uporabnikom? Kako je z investicijami v vrtce in z uresničevanjem prostorskih normativov? Vrtci se v zadnjem letu soočajo tudi z zaostrenimi razmerami zaradi epidemije, kako na te odgovarjajo zakonodaja, pravilniki in protikoronski svežnji urepov? O vsem tem voditeljica Špela Šebenik z gosti.

Gostje:

- Janja Bogataj, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenija,

- Jasna Gabrič, županja Trbovelj in podpredsednica Skupnosti občin Slovenije,

- Vida Starič Holobar, vodja sektorja za predšolsko vzgojo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Pogovarjali smo se tudi s predsednico Združenja zasebnih vrtcev Slovenije Tajo Steblovnik, naša dopisnica Sabrina Mulec pa je v Postojni obiskala varuhinjo predšolskih otrok na domu Mojco Smajila.

K rdečemu planetu so nedavno ena za drugo prispele odprave Združenih arabskih emiratov, Kitajske in Združenih držav Amerike. Slednja je tudi že silno uspešno pristala v kraterju Jezero, pospremljena s sploh prvim posnetkom spusta na drugi planet. Kitajci pristanek načrtujejo čez nekaj mesecev. Nacionalna pestrost teh misij hkrati kaže, da se resne vesoljske ambicije danes širijo na nove države. Obenem je po dolgih desetletjih dolgoročnejša navzočnost človeka na Luni ali Marsu spet bolj v ospredju domišljije – in tudi resnega načrtovanja. Ključni motor nove vesoljske tekme pa so predvsem uspehi kitajskega vesoljskega programa, ki tudi ZDA silijo k načrtovanju mnogo bolj smelih misij, kot bi si jih Američani zastavili sami. Tekma med aktualnima gospodarskima velesilama bo brez dvoma potekala tudi v vesolju. V njej utegnejo imeti tokrat pomembnejšo vlogo tudi zasebna podjetja.

Kaj nam bo prinesla nova vesoljska tekma, v Studiu ob 17ih preverjajo voditeljica Nina Slaček in gosti:

- astrofizik prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko UL;

- Aljoša Masten, MMC;

- Nina Pejić, mlada raziskovalka na FDV na področju mednarodnih odnosov, ki se posveča Kitajski;

- Boris Knific, urednik revije Obramba.

Države članice Evropske unije, tudi Slovenija, morajo do konca aprila v Bruselj poslati načrte za okrevanje in odpornost, ki bodo podlaga za razdelitev 750 milijard evrov iz lani dogovorjenega novega evropskega instrumenta. Gre za ključni nacionalni načrt investicij in reform za izhod iz krize ter vizijo prihodnjega razvoja države, da bo gospodarstvo odporno na prihodnje krize.

Kaj je v slovenskem načrtu za okrevanje, ki je končno dostopen javnosti? Kako druge članice pripravljajo omenjeni dokument in kako ambiciozne so, z voditeljico Sandro Krišelj, našimi dopisniki in gosti v studiu. To so ekonomista in profesorja Marko Pahor in Bogomir Kovač ter glavni analitik GZS Bojan Ivanc.

Oddaja je del projekta Tu EU – moč javnosti, ki ga podpira Evropski parlament.