Studio ob 17.00

Stanje na področju visokega šolstva se spreminja praktično iz dneva v dan. Vlada je včeraj odločila, da bodo na višjih in visokih šolah ter na fakultetah s ponedeljkom znova dovoljeni izpiti in seminarji do 10 udeležencev, kar Univerze pozdravljajo, hkrati pa poudarjajo, da se s tem sprošča le majhen del študijskih aktivnosti. Tudi študentje na vlado že dlje časa naslavljajo pozive k čimprejšnji normalizaciji študijskega življenja, vključno z bivanjem v študentskih domovih. Dodatno nezadovoljstvo je v preteklih tednih povzročil zamik vladnega soglasja k razpisu za prihodnje študijsko leto in načrt prilagajanja vpisnih mest potrebam na trgu dela. O vsem tem v Studiu ob 17-ih z rektorjem Univerze v Mariboru Zdravkom Kačičem, profesorjem Damijanom Štefancem z ljubljanske Filozofske fakultete in predstavnikom Študentske organizacije Slovenije Andrejem Pirjevcem. Novi državni sekretar Mitja Slavinec je bil na voljo pred dodajo za kratek pogovor.

Kljub povečanju števila poslov konec lanskega leta bo pogled nazaj verjetno pokazal močan vpliv epidemije in ukrepov na število prodaj in nakupov nepremičnin in na njihove cene. Te vztrajno rastejo, med drugim tudi zato, ker se je ponudba novih stanovanj lani še bolj skrčila.

O trendih na nepremičninskem trgu, o gradnji luksuznih stanovanj, omejitvah nepremičninskega posredovanja, dejavnosti javnih stanovanjskih skladov in o najemnih razmerjih na poslovnem segmentu voditeljica Maja Derčar in gostje:

- Zoran Madon, direktor nepremičninske družbe METROPOLA IN,

- Sašo Rink, direktor javnega stanovanjskega sklada mestne občine Ljubljana,

- Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami.

Odvzem prostosti kritiku Vladimirja Putina Alekseju Navalnemu je v Rusiji sprožil množične proteste, ki so jih oblasti v kali zatrle. Večina zahodnih držav je zahtevala njegovo izpustitev, kar je Moskva označila za nezakonito vmešavanje v njene notranje zadeve. Zaradi zaostrenih odnosov po neuspešnem obisku zunanjepolitičnega predstavnika Evropske unije Josepa Borrella v Moskvi in po vzajemnem izgonu diplomatov se je tudi diplomacija znašla na razpotju.

Hladna vojna ni več ideološka kot včasih, pač pa je geopolitična, pravi voditelj oddaje, dolgoletni dopisnik iz Moskve Miha Lampreht. O Putinovi Rusiji, spopadu za oblast in odnosih s svetom skupaj z njim razmišljajo zdajšnja dopisnica iz Rusije Vlasta Jeseničnik, dr. Denis Mancevič in komentator Branko Soban.

Internet je postal osnovna življenjska potreba. 90 odstotkov slovenskih gospodinjstev ima dostop do interneta, vsak dan ali skoraj vsak dan pa ga uporablja 76 odstotkov oseb, starih od 16 do 74 let. Tehnologija marsikaj olajša, a koristi lahko vodijo tudi v zasvojenost. Obeležujemo dan varne uporabe interneta in se sprašujemo, kako definirati varno rabo v času epidemije koronavirusa, zaradi katerega je internet še toliko bolj postal način življenja. O tem voditeljica Darja Groznik z gosti.

Gostje:

- Ajda Petek, raziskovalka, Točka osveščanja o varni rabi interneta SAFE.SI,

- Peter Topić, terapevt, predavatelj, direktor Inštituta za zasvojenosti in travme,

- dr. Sonja Merljak Zdovc, ustanoviteljica in urednica spletnega časopisa za otroke Časoris.

Kdo so ustvarjalci, ki so ali z življenjskim delom – kot pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič – ali pa z izjemnimi stvaritvami zadnjih let - kot dobitniki šestih nagrad Prešernovega sklada – trajno zaznamovali slovensko kulturo? Kaj jih žene in vznemirja, kako razmišljajo o ustvarjanju in svetu? Njihova razmišljanja in pogovore s kolegi je v praznično oddajo povezala Staša Grahek.

Potem ko so v javnost prišle informacije o spolnem nadlegovanju profesorja na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je v zadnjih dneh razburila izpoved igralke Mie Skrbinac o spolnem nadlegovanju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Pričevanje je sprožilo plaz novih izpovedi in burno javno razpravo o problematiki, ki je sicer prisotna v vseh sferah naše družbe. Kakšne so razmere in rešitve voditeljica Martina Tita Mayer z gosti.

Gostje:

- prof. Tomaž Gubenšek, dekan AGRFT,

- prof. dr. Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete v Ljubljani,

- Nika Kovač iz Inštituta 8. marec,

- Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo,

- poslanka Iva Dimic, predsednica parlamentarnega Odbora za znanost, šport in izobraževanje.

Težave z oskrbo z vodo slovenske Istre in Obale so že dolgo znane. Predlagana rešitev – zajezitev potoka Suhorica v Brkinih – pa znova razdvaja strokovno javnost, razburja naravovarstvenike in vzbuja strah pri domačinih. Na okoljskem ministrstvu vztrajajo, da gre za najustreznejšo rešitev, s predlogom so zadovoljni v Rižanskem vodovodu in župani štirih obalnih občin, neprimerno manj pa ugaja njihovim brkinskim kolegom. 100 milijonov evrov vreden projekt predvideva potopitev skoraj 4,5 kilometra dolge doline in zgraditev 57 metrov visokega nasipa. S tem bi nastalo jezero s povprečno globino 18 metrov in široko do 260 metrov. Argumente za in proti oziroma zagovornike in nasprotnike v oddaji sooča voditeljica Sabrina Mulec.

Gostje:

– dr. Metka Gorišek, državna sekretarka z Ministrstva za okolje in prostor,

– dr. Mihael Jožef Toman s katedre za ekologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda,

– Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda Koper,

– Mario Benkoč, predstavnik Civilne iniciative Ohranimo Brkine.

Delo od doma je eden od najučinkovitejših ukrepov omejevanja širjenja koronavirusa. Skoraj leto po začetku epidemije in množičnega napotovanja delavcev k delu na domu je minilo navdušenje nad neodvisnostjo, oddaljenostjo od vodje in sodelavcev. Pokazale so se številne pomanjkljivosti dela na daljavo. Obremenjenost delavcev je večja, prepletenost zasebnega in poklicnega življenja se stopnjuje, pravica do odklopa pa postaja le mrtva črka na papirju. A ta oblika dela je v prihodnosti neizbežna. Katere so mogoče rešitve?

Šli smo na teren in se pogovarjali z delodajalci in zaposlenimi ter z različnimi strokovnjaki. V studio pa smo povabili redno profesorico za management na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Nado Zupan in izredno profesorico Saro Tement s Filozofske fakultete v Mariboru.

Radio Študent je od svojega nastanka 9. maja 1969 sinonim za alternativno kulturo in medijsko ustvarjalnost. Kakšna je njegova sedanjost in kakšna bo lahko njegova prihodnost, je vprašanje, ki je nepričakovano stopilo v ospredje po objavi predloga študentke organizacije o ukinitvi njegovega financiranja. Kakšen je razplet in kaj pomeni za razvoj radia, v reprizi oddaje, ki jo je s predstavniki radia in študentske organizacije pripravil Marko Golja. Gostil je direktorico Radia Študent Ano Kandare, predsednika Predsedstva Študentske organizacije Univerze v Ljubljani Klemena Petka in kriznega govorca Radia Študent Rasta Pahorja.

Razglasitve izključnih gospodarskih con v severnem Jadranu sprožajo vprašanja, kaj to pomeni za Slovenijo. Je njihov namen povezan z zaščito morja ali pa z njegovim gospodarskim izkoriščanjem in ali to prinaša dodatna tveganja v že tako ranljiv ekosistem? Kako kljub nerešenim vprašanjem med Slovenijo in Hrvaško sodelovati pri zaščiti skupnega dobrega? Več voditeljica Špela Novak z gosti.

Gostje:

- dopisnica iz Zagreba Tanja Borčič Bernard,

- Aleksander Geržina z Ministrstva za zunanje zadeve,

- nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel,

- raziskovalec Faris Kočan s Fakultete za družbene vede,

Predstavljamo tudi poglede Bojana Marčete z Zavoda za ribištvo Slovenije.