Studio ob 17.00

Leto 2021 na športnem področju prinaša več tekmovanj kot lansko. Poleti naj bi se z enoletnim zamikom odvila evropsko nogometno prvenstvo in olimpijske igre. Vidno vlogo pri organizaciji velikih športnih dogodkov letos igra tudi Slovenija. Na Pokljuki je bilo pravkar končano svetovno biatlonsko prvenstvo. Tudi o svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Italiji, bližajočem se svetovnem prvenstvu v deskanju na snegu na Rogli pa z avtorjem oddaje Aljažem Golčerjem.

O finančnih, športnih in zdravstvenih vidikih tovrstnih tekmovanj razmišljajo generalni sekretar organizacijskega odbora Pokljuka Tim Farčnik, direktor tekmovanj pri Mednarodni biatlonski zvezi Borut Nunar, zdravnik slovenske smučarske reprezentance dr. Matjaž Turel, poslovni direktor in namestnik generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije Matic Švab ter namestnica generalnega sekretarja tekmovanj na Rogli Iva Polanec.

Invalidska podjetja zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali obdržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest. Kljub temu so ta podjetja na trgu, soočajo se s konkurenco in dosegati morajo enako kakovost storitev in izdelkov kot druga podjetja. Zato morajo izvajati različne programe, ki jim omogočajo uspešno gospodarjenje na trgu, hkrati pa morajo biti prilagojeni delovni zmožnosti invalidov. S kakšnimi težavami se srečujejo ta podjetja — tudi med epidemijo — kakšne prilagoditve potrebujejo zaposleni, kako pomembna je njihova vloga pri socialnem vključevanju invalidov v družbo in kakšne so spodbude za delodajalce, če zaposlijo invalida? O vsem tem voditeljica Petra Medved s sogovorniki.

Gostje:

• Milena Sisinger, direktorica invalidskega podjetja Bodočnost Maribor,

• Mateja Toman, zaposlena v invalidskem podjetju Birografika Bori,

• Tomaž Čučnik, poslovodni sekretar Zavoda invalidskih podjetij Slovenije,

• Karl Destovnik, predsednik Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji.

Kakšna je vloga bitcoina in drugih kriptovalut v finančnem in v realnem svetu ter predvsem kako svetla je njihova prihodnost? Pa tudi v kolikšni meri so digitalne valute sploh regulirane in kako resno grožnjo predstavljajo obstoječim valutam? O vsem tem v Studiu ob sedemnajstih voditeljica Urška Jereb z gosti.

Gostje:

- dr. Marko Pahor iz ljubljanske Ekonomske fakultete,

- Aleš Špetič, generalni direktor tehnološkega podjetja Klevio,

- Jožef Bradeško, viceguverner Banke Slovenije,

- Zenel Batagelj, partner v družbi Valicon,

- David Vegelj iz spletnega portala Vzajemci.

Če bi bili časi drugačni, bi si gotovo trume turistov privoščile gastronomski užitek v restavracijah slovenskih chefov in chefinj, nagrajenih z Michelinovimi zvezdicami, na turističnih kmetijah in v gostilnah. Če bi bilo drugače, bi se strokovna in laična javnost zdaj udeleževali številnih dogodkov, ki bi jih Slovenija organizirala kot letošnja nosilka naziva Evropska gastronomska regija. A korona nam je določila drugačno realnost, ki se ji moramo prilagoditi. Se bo slovenska gastronomija kljub trenutnemu položaju lahko predstavila svetu tako, kot si zasluži?

O vsem tem voditeljica Tina Lamovške in gosti:

- dr. Maja Uran Maravič, redna profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem,

- Kaja Sajovic, novinarska kolegica z MMC RTV Slovenija, odlična poznavalka visoke kulinarike,

- Barbara Zmrzlikar, vodja sektorja za raziskave, razvoj, inovacije in evropske projekte na STO,

- Luka Košir, chef v Gostišču Grič in ambasador EGR.

Slovenijo bo zajel manjši investicijski in gradbeni val, če bo naša država v prihodnjih nekaj letih uspešno črpala evropski denar za okrevanje. Odprto pa ostaja vprašanje, kdo bo projektant pri stavbah oziroma kdo bo vodja projekta – to je tisti, ki poveže različne stroke in pridobi gradbeno dovoljenje? Arhitekti nasprotujejo poskusu Ministrstva za okolje in prostor, ki želi z novim gradbenim zakonom to vlogo v večji meri prepustiti inženirjem. Med arhitekti in inženirji se je razvnela intenzivna debata o njihovih vlogah, znanju in posledicah za arhitekturno krajino, če bo vodja projekta za stavbe katerikoli inženir. Inženirsko in arhitekturno stroko bomo soočili v Studiu ob 17ih. Voditeljica Maja Derčar

Gostje:

• Janez Lajovic, arhitekt, Ab Biro

• Mag. Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka Inženirske zbornice IZS;

• Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor ZAPS;

• Boris Matić, arhitekt, partner v biroju Scapelab,

• Andrej Pogačnik, direktor inženirskega podjetja Elea IC.

Enotnemu plačnemu sistemu v javnem sektorju se obetajo spremembe. 12 let po uvedbi je Ministrstvo za javno upravo sindikatom predstavilo izhodišča za prenovo sistema, ki pa naj ne bi bil več enoten. Kaj predlaga vladna stran, kaj o tem menijo sindikati, kaj snovalec obstoječega plačnega sistema in kaj to pomeni za javne uslužbence boste slišali v razpravi voditeljice Katje Arhar s strokovnjaki, sindikalisti in politiki.

Gosti:

- Boštjan Koritnik, Minister za javno upravo,

- Peter Pogačar, generalni direktor Direktorata za javni sektor na Ministrstvu za javno upravo,

- Jakob Počivavšek, Vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja,

- Branimir Štrukelj, Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja,

- Gregor Virant, nekdanji minister za javno upravo in vodja programa Sigma pri OECD.

Slovenija je glede cepljenja proti covidu med uspešnejšimi državami v Evropi in na svetu. Z enim odmerkom smo cepili že več kot 71.000 najbolj ogroženih prebivalk in prebivalcev. Prav v tem tednu pa pričakujemo največjo pošiljko cepiva do zdaj – približno 38.000 odmerkov. Ali nam bo uspelo prehiteti virus in do poletja cepiti 70 odstotkov populacije? Kdaj bo dovolj cepiva za vse? Kako bo organizirano množično cepljenje, saj gre namreč za velik logističen izziv? Zakaj pa ljudje zbolevajo kljub cepljenju? Odgovore ponujajo avtor voditelj oddaje Iztok Konc in sogovorniki.

Gostje:

• zdravnica Nadja Šinkovec-Zorko, NIJZ,

• državni sekretar Jelko Kacin, nacionalni koordinator za logistiko cepljenja,

• dr. Aleš Rozman, Klinika Golnik,

• dr. Roman Jerala, Kmeijtski inštitut.

V Sloveniji se po lavinskem katastru, ki ni aktualiziran, vsako leto sproži več kot tisoč 250 plazov. Naša država kljub temu nima organizirane lavinske službe, kakršno poznajo v drugih alpskih državah. Razmere v visokogorju so zaradi obilice snega, pogostega vetra in mraza letos še posebej nepredvidljive in nevarne za obiskovalce gora. Po statističnem povprečju plazovi pri nas na leto zahtevajo eno do dve smrtni žrtvi, zadnja tragična nesreča v ostenju Storžiča, je botrovala preseganju tega števila.

V pogovoru z Aljano Jocif tudi o znanju, izobraževanju, priporočilih, izkušnjah in pravi opremi, ki pomembno vplivajo na odločitve za zimske ture v visokogorju in na večjo varnost. Gostje:

- Miha Pavšek, Geografski inštitut ZRC SAZU,

- Gregor Bahun, Služba za varstvo pred snežnimi plazovi Tržič- Zelenica

- Klemen Volontar, gorski reševalec, vodnik reševalnega psa, inštruktor, miner snežnih plazov,

- dr. Iztok Tomazin, gorski reševalec in zdravnik.

Z nedeljskimi regionalnimi volitvami v Kataloniji so stranke, ki zagovarjajo katalonsko neodvisnost, še nekoliko okrepile svoj položaj. To kaže, da katalonsko osamosvojitveno gibanje kljub španski represiji ostaja močno. Tokratne volitve so bile namreč zopet predčasne, kot posledica obsodbe nekdanjega katalonskega predsednika Quima Torre, ki mu je sodišče septembra za leto in pol prepovedalo opravljanje javnih funkcij zaradi neposlušnosti. Prejšnje volitve leta 2017 so bile prav tako predčasne, ker je Madrid razpustil katalonsko vlado, ki je organizirala referendum o neodvisnosti.

»Kar zahtevamo, je, da se usedemo za isto mizo in najdemo politično rešitev,« poudarja nekdanji katalonski zunanji minister Raul Romeva, ki tako kot še drugih osem voditeljev prestaja zaporno kazen.

Upa tudi, da bo volilni uspeh katalonskih socialistov tudi spodbuda za socialistično vlado v Madridu, da začne vsebinska pogajanja z Barcelono. Katalonska stran zahteva dvoje: amnestijo za politične obsojence in pravico do samoodločbe, to je do izvedbe zakonitega referenduma, na katerem bi Katalonci glasovali o svoji prihodnosti.

O vsem tem voditeljica Špela Novak in gostje:

- Veronika Rot, prevajalka iz španščine in katalonščine,

- dr. Jernej Letnar Černič, profesor prava na Fakulteti za državne in evropske študije,

- Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, politični analitik in urednik,

- Simona Škrabec, prevajalka in publicistka.

Neuspešno spopadanje z epidemijo covid-19, rušenje ustavne ureditve in krnitev ugleda Slovenije v mednarodni skupnosti. To so trije ključni očitki iz predloga o nezaupnici vladi Janeza Janše, ki jo je vložila opozicijska koalicija ustavnega loka in za novega mandatarja predlagala prvaka Desusa Karla Erjavca. Kolikšne so možnosti, da ji uspe zbrati potrebnih 46 glasov? Kakšni so možni scenariji za naprej? Kakšno sporočilo daje tik pred odločilnim glasovanjem posredovan predlog za imenovanje Janeza Poklukarja na vrh zdravstvenega ministrstva? Kakšne poteze vlečejo v ozadju, tudi v povezavi z ustanavljanjem demografskega sklada? To je le nekaj vprašanj za razpravo voditeljice Jolande Lebar z analitiki in komentatorji.

Sodelujejo: v živo iz državnega zbora naša notranjepolitična komentatorja Tomaž Celestina in Nataša Mulec, v studiu politični analitik Marko Balažic in Goran Novković iz Kluba slovenskih podjetnikov (SBC).