Studio ob 17.00

Koronavirus, s katerim se spopadamo že več kot leto, je znova poudaril nekatere slabosti Evropske unije, ki se spoprijema z vse večjimi težavami pri nabavi cepiv. Na Balkanu jo prehiteva Srbija, ki cepiva izkorišča tudi za utrjevanje svojega političnega položaja. Na globalni ravni pa to uspešno počneta Rusija in Kitajska. Cepiva so torej postala vprašanje geopolitike in tu se Unija ni najbolj izkazala. O hipnih razmerah in pričakovanih posledicah voditeljica Špela Novak s sogovorniki.

Gostje:

- dr. Marko Lovec s Fakultete za družbene vede,

- dr. Jernej Letnar Černič z Evropske pravne fakultete,

- Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve,

- Polona Fijavž, dopisnica iz Berlina,

- Boštjan Anžin, dopisnik iz Beograda.

Oddaja je del projekta Tu EU – moč javnosti, ki ga podpira Evropski parlament.

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Slovenija bo, kot kaže, vnovič priprla vrata migrantom. Na ministrstvu za notranje zadeve so namreč pripravili spremembe azilne zakonodaje, ki so tik pred sprejetjem v državnem zboru. Obsežna novela zakona o tujcih prebežnikom močno omejuje pravico do mednarodne zaščite. Zaostritve pa predvideva tudi predlog zakona o mednarodni zaščiti, saj se bodo morali tisti, ki že imajo status begunca, po novem hitreje sami postaviti na noge. Zakaj Slovenija prav zdaj zapira meje za prebežnike? Zakaj je omejevanje pravice do azila ustavno sporno? Kako uspešno se bodo ljudje s priznano mednarodno zaščito po novem lahko vključili v našo družbo? O tem v današnji oddaji Studio ob 17h z gosti in voditeljico Lucijo Dimnik Rikić.

Gosti bodo: Vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve Nataša Potočnik, direktorica urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj, Urša Regvar iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij in Franci Zlatar – vodja programa Migracije pri Slovenski filantropiji.

Popolna opustitev premoga za pridobivanje električne energije postavlja Slovenijo pred nove izzive in to ne le okoljske. Trenutno je v javni obravnavi osnutek Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, po kateri naj bi premog popolnoma opustili že čez 12 let. Je načrt uresničljiv, kaj prinaša in kakšne bodo posledice? Kako bo Slovenija reševala energetsko (ne)odvisnost in več tisoč delovnih mest v Šaleški dolini? Kakšna bo pri tem vloga Evropske unije in njenega Sklada za pravični prehod?

O vsem tem voditeljica Metka Pirc in gosti:

Blaž Košorok, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo,

Jernej Stritih, okoljevarstvenik in pisec okoljskega poročila,

Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje,

Janez Rošer, generalni direktor Premogovnika Velenje.

Oddaja je del projekta Tu EU – moč javnosti, ki ga podpira Evropski parlament.

Stroka in naravovarstveniki so na nogah. Današnji svetovni dan voda, ki je sicer namenjen razmisleku o pomenu in vrednotenju vode, pri nas poteka v senci predloga sprememb Zakona o vodah. Ta naj bi med drugim na vodovarstvenih območjih dovoljeval tudi gradnjo objektov in naprav, ki pri svojem delu uporabljajo nevarne snovi. Odločevalce pozivajo, naj predlog umaknejo, ti pa trdijo, da bodo z različnimi varovalkami poskrbeli, da ne bo šlo nič narobe.

O našem odnosu do vode, skrbi zanjo in njeni kakovosti voditeljica Sabrina Mulec in gostje:

- Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor (tbc)

- Ivanka Gale, iz Centra za zdravstveno ekologijo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje,

- Mihael Toman, profesor za ekologijo celinskih voda na Biotehniški fakulteti in podpredsednik S Slovenskega društva za zaščito voda,

- Iztok Rozman, iz zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Ob grozečem tretjem valu epidemije, zaznamovanem z angleško različico virusa, je velik del Evrope ustavil cepljenje s cepivom AstraZeneka. Je cepivo varno, gre za kaznovanje zaradi neizpolnjenih dobav, se sprašujemo v oddaji. Komentiramo razkritja glede nabav cepiva v Sloveniji in ugotovitve računskega sodišča o razvpitih nabavah mask. Politika ob slednjem ruši predsednika Računskega sodišča, ob prvem rožlja z ustavno obtožbo premiera. Spremljamo tudi super-volilno leto v Nemčiji, ki se bo sklenilo s slovesom kanclerke Merklove, in udejanjanje nove ameriške zunanje politike na svetovnem parketu. Ob deseti obletnici začetka vojne v Siriji pa na to nesrečno državo gledamo skozi oči Sircev, ki sta zatočišče našla pri nas. Kritični pregled tedna z novinarsko ekipo Radia Slovenija.

Policija je doslej rada poudarjala, da njeno delo temelji na avtonomnosti, strokovnosti in sodelovanju z državljani, v zadnjem letu pa smo priče odmiku od te usmeritve. To je še posebej dobro vidno v postopkih policije ob javnem izražanju nestrinjanja s potezami aktualne vlade. Ali sledi doktrini, da si politika lahko podredi državljane, še posebej v epidemiji, le s trdo roko? Ali smo morda priče nekakšnemu novemu »fetišu do represije«?

Odgovore na ta in druga odprta vprašanja v zvezi z vlogo in položajem policije in policistov iščejo voditelj Robert Škrjanc in gostje:

- Anton Olaj, generalni direktor Policije,

- Jože Kozina, vrhovni državni tožilec,

- Aleš Bučar Ručman, profesor s Fakultete za varnostne vede,

- Miroslav Žaberl, profesor s Fakultete za varnostne vede.

Minilo je leto dni od razglasitve epidemije covida-19 in ukrepov, ki so v temeljih zamajali ustavljeno življenje. Pod vprašaj so postavili do takrat samoumevne pravice in svoboščine državljanov, preselili so naše delovanje v virtualni svet ter predrugačili naš odnos do sveta in nas samih. Kje smo po letu dni epidemije kot posamezniki, kot družba in kot država? Smo res rešili gospodarstvo ter pozabili na druge podsisteme in ljudi? Si res želimo vrnitve v obdobje pred epidemijo ali pa je ta priložnost, da najdemo boljše rešitve? O tem, kakšno državo želimo, kakšne pravne in socialne standarde in kje začrtati mejo med javnim in zasebnim v reprizi pogovora Špele Šebenik z gosti.

Gostje:

- Renata Salecl, filozofinja in sociologinja z Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski Pravni fakulteti,

- Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije,

- Dan Podjed, antropolog z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in profesor na Filozofski fakulteti,

- Gregor Starc, profesor s Fakultete za šport, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja in vodja nacionalnega sistema SLOfit.

Obdobje epidemije je za vse poseben izziv, ko gre za blaženje posledic, pa so med najbolj spregledanimi skupinami mladi. Medtem ko so bile šole zaprte, so ponekod po Slovenji opazili porast vandalizma. Tak primer je celjsko Dečkovo naselje, kjer stanovalce nadlegujeta dve skupini otrok in mladostnikov. A to ni osamljen primer in ni omejen le na obdobje epidemije. Nekateri se pritožujejo, da policija in centri za socialno delo ne ukrepajo, vsaj ne v zadostni meri. Pa je res tako? Kje so razlogi za tovrstno nasilje ter kako ga preprečiti? O vsem tem voditelj Matija Mastnak z gosti.

Gostje:

- Helena Govekar, koordinatorica za preprečevanje nasilja pri CSD Ljubljana,

- Katja Bašič, upokojena kriminalistka in ustanoviteljica Združenja proti spolnemu zlorabljanju, prve slovenske nevladne organizacije za pravice zlorabljenih otrok,

- Leonida Zalokar, ravnateljica Vzgojenega zavoda Planina,

- Jernej Šoštar, predstavnik Združenja ravnateljic in ravnateljev; ravnatelj OŠ Kašelj.

Mesec dni po neuspešni konstruktivni nezaupnici vladi in leto dni po njenem nastopu politika opravlja inventuro. Nesojeni mandatar se je umaknil iz politike in stranke Desus, notranja razmerja in strategije za naprej postavljajo tudi druge stranke. Opozicija boj nadaljuje z napovedmi referendumov in vrsto interpelacij. Prva se pred državnim zborom zagovarja ministrica za šolstvo in šport Simona Kustec.

O politiki sredi epidemije, nekaj mesecev pred predsedovanjem Evropski uniji in poldrugo leto pred volitvami voditelj Aleš Kocjan in politična analitika Marko Balažic in profesor Miha Kovač v studiu. O razmerah v šolstvu naša specialistka Nataša Lang, o dogajanju v državnem zboru pa v živo parlamentarni komentator Tomaž Celestina.