Če so se delodajalci še v začetku leta spraševali, kje dobiti nove delavce, so razmere v tem trenutku povsem drugačne. Dnevno prihajajo novice o novih odpuščanjih. In še nekaj časa bo tako. Država je pripravila več ukrepov, s katerimi bo pomagala delodajalcem in jih tako spodbudila, da delavce obdržijo v delovnem razmerju. Bo to dovolj? Kako se bodo odločali delodajalci in kakšna usoda čaka delojemalce?

O trgu dela voditeljica Urška Valjavec in gosti:

- Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,

- Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov,

- Marjan Batagelj, predsednik Kluba slovenskih podjetnikov in predsednik upravnega odbora Postojnska Jama.

Marsikaj, kar je še pred slabima dvema meseca veljalo za nekaj samoumevnega, je zdaj skoraj nedosegljivo, po drugi strani pa je nekaj, o čemer smo zgolj razmišljali, postalo vsakodnevna nuja. Epidemija koronavirusa je premaknila in pretresla vse, v tokratnem Studiu ob sedemnajstih pa voditelj Tonmaž Celestina in gostje ugotavljajo, kako je vplivala na naše poglede na družbo, politiko, ustanove, morda tudi na odnose.

Gostje:

- Janja Božič Marolt, ustanoviteljica in direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana,

- Andraž Zorko, partner in direktor v družbi Valicon,

- profesor Tomaž Deželan, Fakulteta za družbene vede.

Migracije in nezakoniti prehodi meje so postali del našega vsakdana. Na tisoče migrantov in beguncev išče zatočišče ali boljše življenje v državah Evropske unije, mnogi tudi v Sloveniji. Ker so meje za prebežnike že nekaj časa zaprte, jih je veliko obtičalo v Grčiji ali drugih državah na Balkanu, kjer večinoma živijo v nemogočih razmerah. Migracijska kriza v Evropi traja že pet let, a skupne rešitve ni. Kako se s prihodi velikega števila prebežnikov sooča Slovenija? Ali za obvladovanje razmer na meji res potrebujemo vojsko s posebnimi pooblastili? Kakšno azilno politiko lahko pričakujemo v prihodnje?

O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić in gosti:

- Boštjan Šefic, Ministrstvo za notranje zadeve,

- Nina Gregori, generalna direktorica Evropskega azilnega podpornega urada,

- Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij,

- Vladimir Prebilič, izredni profesor na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede in župan občine Kočevje.

Koncertne dvorane so bile med prvimi, ki so morale zaradi epidemije zapreti svoja vrata. Epidemija ni prav nič izbirala med glasbenimi zvrstmi in tako so se koncerti in festivali popularne glasbe, abonmaji in koncerti klasične glasbe, pa tudi mali dogodki z alternativne scene znašli povsem na istem. Brez dela so poleg avtorjev in izvajalcev glasbe ostali tudi menedžerji in agenti, organizatorji festivalov in koncertov, zvočni in lučni tehniki ter drugo podporno osebje, povezano z glasbo. Glasbeno dogajanje se ob izgubi svojih javnih prostorov seli tudi na splet, kar pa odpira nova vprašanja, saj je financiranje z naslova spletnega predvajanja v Sloveniji - drugače kot v večini drugih evropskih držav - še popolnoma neurejeno. Nihče ne ve, kdaj bodo koncertne dvorane in drugi fizični prostori glasbenega življenja lahko spet odprti in kdaj si bodo obiskovalci znova upali izkusiti doživetje skupnega doživljanja glasbenih izvedb v živo. Ne ve se niti, ali bodo do tistega za zdaj še oddaljenega trenutka izvajalci in organizatorji zaradi upada finančnih sredstev sploh uspeli obdržati svoje dejavnosti. Kako premostiti to negotovo obdobje in kako s kratkoročnimi in daljnosežnimi ukrepi podpreti raznolik glasbeni ekosistem, voditeljica, glasbena urednica Teja Klobčar z gosti.

Gostje:

- Peter Baroš, generalni sekretar Slovenskega glasbenoinformacijskega centra (SIGIC),

- Nika Brunet iz organizacijske ekipe festivala Metaldays,

- Maja Kojc, vodja glasbene produkcije in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija,

- Uroš Veber, podpredsednik Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture,

- Damjan Damjanovič, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.

Zaradi izbruha koronavirusa smo ustavili svet in Slovenijo. Ali sprejeti ukrepi odražajo pravo ravnotežje med učinkovitostjo ter demokratičnostjo, so posegi v temeljne pravice in svoboščine sorazmerni in ustrezno zamejeni? Kakšen je oziroma bi moral biti odnos do medijev in stroke, kakšna naj bo pri spoprijemanju z epidemijo vloga vojske in Evropske unije. O vsem tem poglobljeno s predsednikom republike Borutom Pahorjem. Preverjamo tudi smer slovenske zunanje politike ter izpostavljamo druga aktualna vprašanja, ki jih je koronakriza razgalila v politiki, gospodarstvu in družbi.

Kljub krepitvi zaupanja v zmago nad novim koronavirusom se stopnjujeta skrb za delovna mesta ter pesimizem glede finančnega stanja in prihodnosti. Veliko podjetij se je zaradi ustavitve dejavnosti znašlo v neugodnem položaju. Vlada je včeraj potrdila nov sveženj pomoči, ključni v njem so predvideni ukrepi za zagotavljanje likvidnosti podjetjem. Je zanje dovolj predvidenih ugodnih posojil? Kaj v tem trenutku potrebujejo velika izvozna in kaj manjša podjetja? Kakšni so v teh časih odnosi z dobavitelji, kupci, zaposlenimi in bankami? Kakšni so vladni ukrepi in kaj si podjetniki želijo? O tem Maja Derčar in gosti: vodja vladne strokovne skupine Matej Lahovnik, generalni direktor podjetja KLS Bogomir Strašek, podjetniški svetovalec Domen Prašnikar in pomočnik uprave Gorenjske banke Gregor Kaiser.

Medtem ko čakamo na zdravilo za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom oz. na cepivo, ki bi okužbo preprečilo, se po postopni zajezitvi pandemije države počasi pripravljajo na sproščanje ukrepov in ponovno oživljanje gospodarske aktivnosti. Pri tem je ključno vprašanje, kakšne tako imenovane izhodne strategije bodo za izognitev drugemu valu okužb sprejele posamezne vlade. Kako so se tudi s pomočjo sodobne tehnologije tega lotili v azijskih državah in katere pravice so postavili v ospredje? S katerimi vprašanji se pri uvajanju aplikacij za sledenje ukvarjamo v Evropi in kdaj bodo v skladu s 103. členom protikoronskega zakona na vrata vseh, ki imajo predpisano karanteno, potrkali slovenski policisti?

O tem voditeljica Simeona Rogelj z dopisnikoma Mojco Širok in Urošem Lipuščkom, vodjo strokovne skupine vlade Bojano Beovič, notranjim ministrom Alešem Hojsom ter gosti v studiu:

- Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke,

- Nataša Pirc Musar, nekdanja informacijska pooblaščenka in

- profesor Miroslav Žaberl iz Fakultete za varnostne vede.

Da misel “turizem smo ljudje” še kako drži, v zadnjih tednih na žalost ugotavljajo tako tisti, ki delajo v tej panogi, kot tisti, ki so si življenje popestrili s potovanji. Svojo ranljivost je ta panoga doslej pokazala ob vsaki naravni nesreči ali terorističnem napadu, a si je po takih in drugačnih dogodkih tudi opomogla. Ob »koronakrizi« pa se zdi, da so se temelji, na katerih smo razvijali slovenski turizem zadnjih 30 let, podrli kot hišica iz kart. Bo torej treba začeti znova? O tem voditeljica Tina Lamovšek in gosti:

- Maja Uran Maravič, Izredna profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica Primorske univerze,

- Helena Cvikl, v.d. direktorice Direktorata za turizem,

- Gregor Jamnik, predsednik Združenja slovenskih hotelirjev in direktorja ljubljanskega hotela Slon,

- Ana Roš, chefinja v Hiši Franko v Kobaridu.

Ker je javno kulturno življenje povsem zamrlo, so umetniki in kulturne institucije v težkem finančnem položaju. Ob tem se v negotovosti sprašujejo, kako bo z umetniško produkcijo, ter razmišljajo o ukrepih in možnih rešitvah. Poseben izziv predstavlja tudi prekinitev študijskega procesa, ki na primer pri študiju dramske igre temelji na fizični navzočnosti in bližini. V tokratnem Studiu ob 17ih o vprašanju, kaj bo z umetniško produkcijo v obdobju pandemije in po njej, voditelj Miha Žorž ter igralci in drugi delavci v kulturi: Uršula Cetinski, Inga Remeta, Branko Jordan in Primož Bezjak.

Gradbeništvo je ena od panog, kjer v večini primerov zaradi epidemije niso bili dolžni ustaviti dela. S kakšnimi izzivi se soočajo, ali se bodo projekti zaradi izrednih okoliščin vseeno zamaknili? Kdaj bodo na primer začeli vrtati drugo cev karavanškega predora, glede na to, da ima izbrani gradbinec turški Džengis menda velike težave z dostavo opreme in prihodom delavcev iz Turčije in premišljuje o najemu slovenskih rudarjev, da bi lahko začel z gradnjo? Je epidemije višja sila, zaradi katere bodo premikali pogodbene roke in morda spreminjali cene?

Država se zavzema naj se čim več gradi in investira, saj je to panoga s številnimi multiplikativnimi učinki in spodbuja tudi dejavnosti v drugih panogah. Pa bo ob napovedani recesiji dovolj denarja za gradnjo? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep z gosti.

Gostje:

- Aleš Mihelič, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo,

- Jože Renar, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS,

- Vili Žavrlan, član uprave DARS,

- Profesor Jože Damijan z ljubljanske Ekonomske fakultete.