Studio ob 17.00

Že dobrih 10 mesecev je minilo, odkar je Slovenija v prvem valu razglasila epidemijo in ko je – z izjemo poletnih počitnic – turizem povsem obstal. Številni ponudniki kljub vladnim ukrepom tekoče stroške pokrivajo iz prihrankov, nekateri so se zaradi preživetja preusmerili v druge dejavnosti. Kdaj bo prihodnost za naš turizem vsaj za odtenek svetlejša? Bodo res v prednosti butične destinacije? In seveda - kakšno pomoč vlada načrtuje za to panogo? O tem voditeljica Tina Lamovšek in gostje:

- državni sekretar Simon Zajc z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo,

- direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo,

- izredni profesor Janez Mekinc s Fakultete za turistične študije Turistica univerze na Primorskem.

Vlada s predlaganimi spremembami zakonodaje vnovič močno zmanjšuje možnost sodelovanja nevladnih organizacij v postopkih - tudi takih, ki imajo lahko škodljive posledice za okolje. Poglaviten argument je skrajšanje pogosto nerazumno dolgih postopkov in s tem hitrejši zagon gospodarskih aktivnosti. A kako bo po drugi strani zagotovljeno vključevanje javnosti, denimo ob postavljanju novega industrijskega obrata ali ob podaljšanju dovoljenja za napravo s škodljivimi izpusti? Kakšne so sploh pravice civilne družbe in nevladnikov v postopkih, ki lahko škodljivo vplivajo na okolje? O tem voditeljica Erna Strniša in gostje:

- Georgi Bangiev, direktor direktorata za prostor, ministrstvo za okolje in prostor

- Goran Forbici, direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije

- dr. Maša Kovič Dine, docentka mednarodnega prava s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.

Polovica slovenskega prebivalstva pije kraško vodo. Vsako onesnaženje se s kraškega površja pretaka v vodonosnik in konča v našem kozarcu. Kako dobro poznamo Kras, ki pokriva skoraj polovico Slovenije, in velike podzemne prostore? Doslej je raziskanih približno 14 tisoč jam, speleologi pa trdijo, da je to le delček. Kakšen arhiv so sedimenti v jamah? Koliko obiskovalcev in onesnaženja prenesejo turistične jame, na primer Škocjanske, kjer izvajajo natančen monitoring? V odkrivanje jamskih skrivnosti se bomo ob začetku mednarodnega leta jam in Krasa podali z voditeljico Alenko Terlep in krasoslovci.

Gostje:

- dr. Nadja Zupan Hajna, geologinja, raziskovalka na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU-v Postojni,

- dr. Franci Gabrovšek fizik, hidrolog, raziskovalec na Inštitut za raziskovanje krasa,

- Borut Peric, geograf, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame.

V zadnjem obdobju se vrstijo pozivi, podpisovanje peticij ter odprta pisma staršev, šolnikov, zdravnikov, psihiatrov in mladih, ki kličejo k vnovičnemu pouku v šolah in na fakultetah tudi za preostale šolajoče se mlade. V tokratni oddaji se posvečamo srednješolskemu izobraževanju. Dijaki so namreč, razen nekaj tednov septembra in v začetku oktobra, doma od marca lani.

Vprašanj, ki se nanašajo na to populacijo, je zato veliko: Kaj bo s praktičnim poukom v šoli in praktičnim usposabljanjem z delom pri delodajalcih? Kakšna je kakovost usvojenega znanja pri izobraževanju na daljavo? Kako bo s poklicno in splošno maturo? Kako preprečiti osip dijakov? In kaj bi morali narediti, da bi se v šole vrnili vsaj dijaki zadnjih letnikov? O vsem tem voditeljica Špela Šebenik z gosti.

Gostje:

- dr. Slavica Černoša, vodja Sektorja za srednje šole na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport,

- Fani AL-Mansour, predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije, ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad,

- Tina Lušina Basaj, profesorica slovenščine na Gimnaziji Kranj,

- dr. Darko Zupanc, direktor Republiškega izpitnega centra.

24. oktobra je vlada ugasnila večino storitvenih dejavnosti, med njimi gostinstvo, turizem in večino trgovin. Nekatere storitve je medtem že oživila, postavlja pa se vprašanje, zakaj nekatere da, drugih pa ne. Gospodarske interesne organizacije pozivajo k odprtju vseh ali vsaj večine dejavnosti. Ali cveti delo na črno? Kako se v tem času znajdejo podjetniki, katere državne pomoči koristijo? Jih bodo primorani vračati? Kako dolgo bodo posamezne storitvene dejavnosti še zaprte? O tem voditeljica Maja Derčar z gosti.

Gostje:

- Simon Zajc, državni sekretar na MGRT,

- Martin Jezeršek, gostinec, član upravnega odbora SBC,

- Branko Meh, predsednik OZS,

- Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS.

Negativne obrestne mere, s katerimi skušajo centralne banke, tudi Evropska centralna banka, spodbuditi gospodarsko rast, so poslovanje poslovnih bank postavile praktično na glavo. V slovenskih bankah, kjer je nakopičenih prek 24 milijard evrov prihrankov se ta hip ubadajo z dvema težavama: na eni strani s podjetji, ki ne želijo poceni posojil, na drugi strani pa s prekomernimi depoziti, za katere bodo v kratkem začeli zaračunavati obresti. Je to le zatišje pred skorajšnjo gospodarsko evforijo, ki nas čaka po koncu epidemije? O vsem tem Urška Jereb z bankirji in finančniki.

Gostje:

- predsednica uprave SKB Anita Stojčevska,

- predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak,

- član uprave NKBM Matej Falatov,

- član uprave Triglav skladi Andrej Petek,

- član uprave Pokojninska družba A Blaž Hribar.

Znanost je v minulem letu izrazito stopila v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Koronavirus je določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in tam sprožil nekaj velikih sprememb. Prav tako je bilo pestro na drugih znanstvenih področjih. V Zemljini orbiti zdaj krožita tudi dva slovenska satelita; globoke pretrese tam sproža podjetje Space X, ki spreminja pravila igre, Kitajska pa se je uspešno zavihtela na mesto druge vesoljske velesile. Precejšnji del satelitov je namenjen opazovanju Zemlje in to, kar vidimo na njej, bi nas moralo skrbeti bolj kot pandemija. Za spremembe na našem planetu namreč ne bo učinkovitega cepiva.

V reprizi pogovora o znanosti v minulem letu voditeljica Nina Slaček ter Maja Ratej (Val 202) in Aljoša Masten (MMC) nanizajo tudi prgišča drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.

Združene države Amerike bodo danes tudi uradno dobile novega predsednika, demokrata Joeja Bidna, ki je premagal dozdajšnjega predsednika Donalda Trumpa. 78-letni Joe Biden bo tako 46-ti ameriški predsednik. Drugič v zgodovini bodo imele Združene države predsednika katoličana, prvič pa bo podpredsednica ženska, 57-letna pravnica Kamala Harris, ki bo tudi prva temnopolta oseba na tem mestu, kar ima v Združenih državah velik simbolni pomen. Kaj čaka novo administracijo? Ali bo ta utrdila zavezniške odnose z drugimi državami, ki jih je Trumpova postavila na preizkušnjo? Kaj čaka republikance, ali bo Trump nadaljeval politično kariero?

O vsem tem voditelj Marjan Vešligaj z našim dopisnikom iz ZDA Andrejem Stoparjem in gostje:

- Roman Kirn, nekdanji veleposlanik v ZDA,

- Uroš Lipušček, zgodovinar in nekdanji dopisnik v ZDA,

- Tanja Porčnik, predsednica inštituta Visio in zunanja sodelavka na inštitutu Cato v ZDA.

Potem ko so prejšnji teden v ameriški kongres vdrli podporniki predsednika Donalda Trumpa, je twitter trajno izbrisal njegov uporabniški račun. Podobno so ravnali tudi drugi družbeni mediji in spletne platforme, od facebooka do youtuba. Odzivi na prepoved so različni, od tega, da so to storili prepozno, do mnenja, da gre za pregrob poseg v svobodo govora. Kako regulirati spletne platforme? Naj še naprej same odločajo, kakšna so njihova pravila uporabe? So prostor svobode govora ali prostor radikalizacije? Naj škodljive in nevarne vsebine prepoznavajo algoritmi? Kako sploh sprejeti konsenz o tem, kaj je škodljivo v demokratični družbi?

Odgovore iščejo voditeljica Urška Henigman in sogovorniki:

- prof. dr. Blaž Zupan, Fakulteta za elektrotehniko,

- raziskovalka dr. Barbara Brečko, Fakulteta za družbene vede,

- publicist Lenart J. Kučić, spletna medija Disenz in Pod črto.

Prihodnost Evropske unije v post-pandemičnem obdobju je v zeleni in digitalni preobrazbi ter trajnostnem razvoju. Le države, ki imajo v tem ključnem trenutku jasno vizijo in ambiciozne prioritete lahko računajo na uspešno spopadanje z neizbežnimi dramatičnimi tehnološkimi spremembami. Da bi zagotovili pravičen prehod, Unija potrebuje tudi solidarnost in trden socialni steber. Ali se Slovenija, ki bo julija prevzela predsedovanje uniji, zaveda in pripravlja na omenjene izzive? O tem voditeljica Sandra Krišelj in gostje v studiu.