Studio ob 17.00

Plastika je zelo uporabna snov – njena pomanjkljivost pa je, da zelo počasi razpada. Da onesnaženje z njo ni težava le v Tihem oceanu, smo se te dni lahko prepričali tudi sami, ko smo opazovali prizore ob naši obali. A ta težava ni nova, saj je po nekaterih raziskavah prav Jadransko morje med najbolj onesnaženimi z mikroplastiko. Seveda ne gre le za estetski problem; že več let se v morju dogaja množičen pogin živali, plastika pa se je ob tem nenačrtovano znašla tudi v naši prehrani.

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Samo še mesec dni je do predčasnih parlamentarnih volitev. Stranke so oddale sezname kandidatov – zdaj se začenja zares! Pa vendar si ta trenutek nihče ne upa napovedati zmagovalca. Za koga se bo volilna tekma končala na zmagovalnem odru, kdo bo moral med poražence ? Od volilnega izida bo odvisno tudi, kako hitro bomo dobili novo vlado.

Na Darsu so za poletne mesece že napovedali številna vzdrževalna dela na avtocestah in hitrih cestah, vključno z odstranitvijo cestninskih postaj. Kateri so bolj obremenjeni odseki, na katerih lahko pričakujemo največje obremenitve tudi poleti? V oddaji, kaj nas čaka na cestah, kako se lahko vozniki gneči čim bolj izognejo in kako ob tem ustrezno poskrbeti za prometno varnost.

V prvomajski oddaji predstavljamo nekaj posameznikov, ki svoj poklic vidijo kot poslanstvo. Povedo nam kaj jim pomeni njihovo delo, kaj je najbolj pomembno na delovnem mestu in kako usklajujejo poklicno življenje z zasebnim.

Kultura kot gradnik posameznikove identitete naj bi imela posebno vlogo. In kakšno vlogo bi ji dodelile politične stranke – kako je zastopana kultura v njihovih programih? Katera področja naj bi stranke posebej podprle, pa tudi o položaju prekarcev, ki delujejo v kulturi.

Avtor: Marko Golja

Kot kaže, protifašistični družbeno-politični konsenz, ki je bil dolgo temelj javnega življenja, po svetu slabi. Kaj potiska v pozabo spomin na zlo ideologijo, ki je med drugo svetovno vojno utrnila več kot 60 milijonov življenj? V kakšnih družbah bomo živeli, če izbira med fašizmom in antifašizmom ne bo več ločnica med barbarstvom in civilizacijo?

Po 35-ih letih smo dobili nov zakon o socialnem vključevanju invalidov. Omogočal jim bo bolj neodvisno življenje, ob pomoči storitev socialnega vključevanja pa tudi boljše vključevanje v družbo. Poleg oseb z zmernimi, težjimi ali težkimi motnjami v duševnem razvoju in najtežje gibalno oviranih oseb, ki so imele pravice že po starem zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, bodo status invalida po novem lahko pridobile tudi osebe z avtističnimi motnjami, gluhoslepi in osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro. Zakon omogoča invalidom tudi prehod v zaposlitev. V oddaji kako bodo urejene pravice invalidov po novem.

Pred vsakokratnimi državnozborskimi volitvami skoraj ni stranke, ki v svojem programu ne bi zagovarjala okoljevarstvenih tem. A ko so enkrat izvoljene, večje stranke nanje po večini pozabijo, manjšim in deklarirano zelenim strankam pa se pri nas že več kot 20 let ne uspe prebiti v parlament. V oddaji o tem ali smo Slovenci zreli za ozelenitev parlamenta, kakšna je pri tem vloga civilne družbe, kakšni so pozitivni zgledi iz tujine in predvsem, kako doseči, da bodo okoljevarstvene teme postale kaj več kot le sredstvo za nabiranje političnih točk.

Zdravstvo v mandatu Cerarjeve vlade so zaznamovale dolge čakalne vrste. Na začetku mandata je čakalo na storitev 170 tisoč bolnikov, januarja letos 60 tisoč več. Zdravniki so stavkali in s pogajanji dosegli višje plače. Bolnišnice so v tem času pridelale milijonske izgube, delajo na izrabljeni medicinski opremi, primanjkuje zdravnikov in medicinskih sester. Slabi so odnosi na nevrologiji, otroški srčni kirurgiji. Sprejeli so vrsto zakonov in opravili vrsto analiz, toda obljubljene reforme ni bilo. Bi lahko rekli, da je kljub vsemu naše zdravstvo vendarle dobro?