Studio ob 17.00

Roman Ubežni delci kanadske pisateljice Anne Michaels, ki se ukvarja z izhodom človeka iz travmatičnih spominov in tragične preteklosti v novo življenje, je stilsko in filozofsko zahtevno branje. Izkušnja holokavsta in uničevalnosti druge svetovne vojne je zapisana kot preplet in vznikanje spominov dveh osrednjih literarnih oseb, ki se, vsaka na svoj način, spopadata z intimno tragedijo in hkrati z razsežnostmi nacistične rasistične politike v drugi svetovni vojni. Zdi se, da je izhod le v jeziku in ljubezni. Več pa dijaki Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran ter njihova profesorica slovenščine Lilijana Gustinčič.

Slovenci v Italiji spet odhajajo na volitve. Po parlamentarnih volitvah minuli mesec, ko je tudi v obmejni Furlaniji Julijski krajini zmagala desna sredina, konec aprila izbirajo še nov deželni parlament in predsednika vlade. Razpravljamo o aktualnih narodnostnih vprašanjih Slovencev v Italiji, kako upravičene so bojazni glede političnih sprememb v domačem prostoru, ali so na preizkušnji že pridobljene narodnostne pravice in zaščita, pa tudi o dobrososedskih odnosih s Slovenijo.

Obalna cesta med Koprom in Izolo je zaprta že leto dni. Kaj bosta občini naredili z desetino dragocenega priobalnega območja, še ni znano. Idej za regionalni prostorski načrt, ki bo zasnoval to enotno prostorsko ureditev, je veliko, še vedno so žive zamisli tudi o otokih. O načrtih in možnostih urejanja obalne ceste vodja izolskega občinskega urada za prostor in nepremičnine Marko Starman, Slavko Mezek iz Regionalne razvojne agencije Južna Primorska, arhitektka Tina Cotič, vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave Robert Turk in biolog z Morske biološke postaje Borut Mavrič. Oddajo vodi Lea Širok.

Čez mesec dni se s pisanjem šolskega eseja začenja spomladanski rok splošne mature. Za letošnje maturante in vse ljubitelje dobre literature v treh oddajah pripravljamo pregled letošnjih obveznih knjig in podajamo praktične nasvete za pisanje eseja. Najprej se z dijaki in profesorico slovenščine ljubljanske Gimnazije Bežigrad poglobljamo v roman Cirila Kosmača Pomladni dan, okarakteriziramo glavne osebe in odnose med njimi ter razmišljamo o življenjski filozofiji pripovedi.

V nizu oddaj delamo obračun dela vlade. Zanima nas, ali ob koncu mandata te vlade živite bolje. Kaj se je zgodilo s plačami, kaj s pokojninami? Povečala se je zaposlenost, toda kako zanesljive so oblike dela, zakaj se je denimo povečalo število prekarcev? V kolikšni meri so na vse omenjeno vplivali ukrepi vlade? Analiziramo s profesorji različnih stok, ekonomist prof.dr. Marko Jaklič, pravnik docent dr. Luka Tičar in sociologinja prof. dr. Vesna Leskošek.

Makedonsko-grški spor glede imena Makedonija je le eden od vrste zapletenih, nikoli končanih sporov na Balkanskem polotoku. Četrt stoletja smo bili priča pogovorom med gluhimi, zdaj pa se zdi, da je na obeh straneh nekaj interesa za končanje spora. Bo morala popustiti samo ena stran ali pa se obeta kolikor toliko pravična rešitev? Na Zahodnem Balkanu je še nekaj vročih vprašanj, ki ogrožajo krhek mir.

Izgon ruskih diplomatov iz številnih držav je sprožil veliko vprašanj. So ruske oblasti res odgovorne za zastrupitev svojega nekdanjega agenta? So odnosi med Rusijo in Zahodom, predvsem z ZDA, na tako nizki ravni, da lahko že govorimo o začetku nove hladne vojne? Ne gre le za omenjeno zastrupitev, ampak tudi za hude spore, povezane z reševanjem ukrajinske in sirske krize. Po drugi strani pa želita Evropska unija in Rusija gospodarsko sodelovati. Avstrijska zunanja ministrica je izjavila, da Avstrija ruskih diplomatov ne bo izgnala niti če preiskava afere Skripal dokaže odgovornost Rusije, Slovenija pa zaenkrat na posvetovanje kliče slovenskega veleposlanika v Moskvi.

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Vlada je končala mandat in opravlja le tekoče posle. Na Radiu Slovenija bomo naredili bilanco njenih štirih let. Začenjamo danes v Studiu ob 17h, v katerem bomo preverili, ali je visoka gospodarska rast posledica vladnih ukrepov ali konkurenčnosti izvoznikov. Odgovarjamo na vprašanje ali bi vlada ugodne razmere lahko bolje izkoristila. Tudi o tako imenovani premišljeni privatizaciji, ki je vodila v umik prodaje Telekoma in v zaplete s privatizacijo NLB-ja. Med ukrepi te vlade je bilo tudi znižanje dohodninske lestvice in zvišanje davka na dobiček, nepremičninskemu davku pa se je odrekla. Ključno vprašanje je:kako smo pripravljeni na morebitno novo krizo.

Kdo so podjetnice in podjetniki, ki ustvarjajo presežke in dosegajo odlične rezultate? O tem kaj odlikuje menedžerje, ki s strastjo spreminjajo sanje v uspeh. 353 jih je v pol stoletja nagradila Gospodarska zbornica za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Nekateri med njimi so tudi zavozili, se zadolžili. V kakšnih razmerah so ustvarjali v različnih obdobjih, kje so bile pasti in kje presežki in kako so sooblikovali gospodarsko in družbeno okolje.