Studio ob 17.00

Zdravstvo v mandatu Cerarjeve vlade so zaznamovale dolge čakalne vrste. Na začetku mandata je čakalo na storitev 170 tisoč bolnikov, januarja letos 60 tisoč več. Zdravniki so stavkali in s pogajanji dosegli višje plače. Bolnišnice so v tem času pridelale milijonske izgube, delajo na izrabljeni medicinski opremi, primanjkuje zdravnikov in medicinskih sester. Slabi so odnosi na nevrologiji, otroški srčni kirurgiji. Sprejeli so vrsto zakonov in opravili vrsto analiz, toda obljubljene reforme ni bilo. Bi lahko rekli, da je kljub vsemu naše zdravstvo vendarle dobro?

Več kot pet stoletij obstoja tiskane knjige ni oblikovalo le naših virov znanja, ampak tudi mišljenje. Kako se to spreminja, ko vse več informacij dobivamo iz neknjižnih virov? Ali knjigo res lahko spodrinejo elektronski mediji? Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic smo odgovorili na vprašanje, kakšno mesto med Slovenci in Slovenkami zaseda knjiga.

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Razmere v velenjskem premogovniku so po stavki še vedno napete. Je bila ta res nezakonita, kako v prihodnje urediti delovni čas in načrtovati proizvodnjo? Zdajšnje težave premogovnika naj bi bile predvsem posledica izgradnje dragega šestega bloka termoelektrarne Šoštanj. V oddaji o tem v kakšni kondiciji je premogovnik in kakšna prihodnost je pred njim in dolino po zaprtju rudnika.

Kako napisati dober maturitetni esej? V tokratni oddaji lahko prisluhnete konkretnim navodilom za pisanje eseja, opozorilom, kje dijaki izgubljajo največ točk in na kaj naj bodo še posebej pozorni, hkrati pa primerjamo obvezna romana Pomladni dan Cirila Kosmača in Ubežne delce kanadske avtorice Anne Michaels, ki smo ju v preteklih dneh že temeljito obdelali. Skupne točke in razlike med obema deloma so iskali mladi z Gimnazije Poljane: Zarja Zver, Manca Arnuš, Lucija Lunder, Nina Beganović in Juš Osojnik ter profesorica slovenščine s te gimnazije Marjana Lenasi Lipovšek.

Uresničevanje arbitraže, tožba proti Hrvaški, nadzor na avstrijsko-slovenski meji, odnos do Rusije in do Nata ter priznanje Palestine so nekatere od tem, ki so najbolj zaznamovale slovensko zunanjo politiko v zadnjih štirih letih in jo bodo tudi še naprej. Slovensko zunanjo politiko – ne le v mandatu te vlade – zaznamujeta neenotnost in nekonsistentnost. Zakaj in koliko nam to škodi?

Napad ameriških, britanskih in francoskih sil na cilje sirskega režima, ki so bili povezani s kemičnim orožjem, je bil po zatrjevanju omenjenih držav uspešen in se za zdaj ne bo ponovil. Ostro sta ga obsodila sirski režim in njegova zaveznica Rusija. V oddaji o tem, kako bo ta napad vplival na stanje v Siriji in na mirovne pogovore v Ženevi, ki so že dolgo v slepi ulici.

Čeprav se je Slovenija z deklaracijo zavezala, da bo to uredila, se ob vsakem resnejšem poskusu odprejo številna neodgovorjena vprašanja: Ali naj se njihov položaj izenači z avtohtonimi narodnimi skupnostmi ali ne? Se naj za to spremeni tudi ustava? In po drugi strani, bomo s spremembami res izboljšali njihov položaj ali pa bodo te povod za nova trenja, tam kjer jih do zdaj ni bilo?

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Prve zaposlitve mladih pri nas so netipične v več kot 75 odstotkih primerov, kar nas na tem področju uvršča v sam vrh (med prvih pet) držav Evropske unije. Problem prekarnosti že dolgo ni več nekaj novega. Kako je torej mogoče, da ga še danes ne moremo točno opredeliti in zakonsko urediti? Delovna inšpekcija ugotavlja, da se število kršitev delovnega prava celo povečuje.