Ultrazvok

Zlati standard za zdravljenje krčnih žil oziroma kronične venske bolezni in popuščanja so v zadnjih desetih letih postali minimalno invazivni in tako rekoč neboleči endovenski posegi. Zdravnik skozi luknjico v prizadeto veno uvede posebno žičko in žilo zapre. »Pacient lahko še isti dan z majhnim obližem na nogi odide domov,« pravi asist. dr. Matjaž Vrtovec iz Kliničnega centra v Ljubljani. Dodaja, da nekaterim ni treba nositi niti kompresijskih nogavic. V Ultrazvoku nadaljujemo temo o krčnih žilah; tokrat podrobneje o diagnostiki in zdravljenju. Pripravlja Iztok Konc. Foto: PublicDomain/ WikimediaCommons

Mnogi so vročih poletnih dni veseli, nekateri pa se sončnim žarkom in visokim temperaturam raje umaknejo. Med zdravstvenimi težavami, ki se poleti lahko poslabšajo, so tudi krčne žile; njim vročina prav gotovo bolj škodi kot koristi. Asist. dr. Matjaž Vrtovec iz Kliničnega centra v Ljubljani ima s krčnimi žilami oziroma s kronično vensko boleznijo in popuščanjem ven veliko izkušenj. Ocenjuje, da za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških. Več pa v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Vrtovcem se je na bolniškem oddelku Kliničnega centra dobil Iztok Konc. Foto: Prvi

Krčne žile prvi del: https://prvi.rtvslo.si/podkast/ultrazvok/2288722/174969908

V javnosti je veliko pozornosti zbudilo novo zdravilo proti sladkorni bolezni, ki uspešno pripomore tudi k izgubi telesne teže. Kakšne izkušnje s tem zdravilom imajo slovenski zdravniki? »Mi smo sodelovali že v predkliničnih študijah,« pravi diabetolog Dejan Fabčič iz Nove Gorice. »Rezultati so bili že takrat zelo dobri; fantastični!«

Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem. Več v Ultrazvoku. Tokrat z zdravnikom in paraolimpijcem, ki so mu bralke in bralci revije Viva podelili naslov »Moj diabetolog 2023«, Dejanom Fabčičem, ki v Zdravstvenem domu Nova Gorica vodi ambulanto za diabetes in bolezni ščitnice. Poklical ga je Iztok Konc. Foto: TV Slovenija

Gospa Alma Pašanović je zadovoljna, da so jo ob dopolnjenih petdesetih letih poklicali iz preventivnega programa DORA in jo povabili na brezplačno mamografijo; na brezplačno rentgensko slikanje dojk. Preiskavo je opravila v ljubljanskem Onkološkem inštitutu. Gospa Pašanović bo v Ultrazvoku opisala, kako mamografija poteka. Povedala bo, ali slikanje boli, ali ne. Pojasnila, katerim ženskam mamografijo še posebej priporočajo in odgovorila, zakaj je treba govoriti tudi o samopregledovanju dojk.

Gospe Almi Pašanović so z mamografijo odkrili rakavo spremembo na dojki. Od tega je minilo sedem let. »Težko rečem, da je izkušnja bolezni pozitivna izkušnja. Človek bi si do kakšnih spoznanj želel priti po lažji poti, kot je bolezen.« Več pa v pogovoru, ki ga je z gospo Almo Pašanović, zdaj prostovoljko pri Europi Donni, posnel Iztok Konc. Foto: NASA, PublicDomain/ WikimediaCommons

Program DORA

Združenje Europa Donna

Tema: sočutna izčrpanost. Sogovornik: klinični psiholog in psihoterapevt prof. dr. Gregor Žvelc (Filozofska fakulteta v Ljubljani). Definicija: s pojmom sočutna izčrpanost opišemo izčrpanost in še druge telesne ter psihološke simptome, ki se pojavljajo pri strokovnjakih, ki so vključeni v pomoč drugim ljudem. Prizadene zdravnike, medicinske sestre in tehnike, psihoterapevte, socialne delavke in delavce, negovalno osebje … Namen: seznanitev s sočutno izčrpanostjo in predstavitev oblik pomoči. Pripravlja: Iztok Konc. Foto: Petri Damsten/ Flickr, cc

Strokovnjaki v Sloveniji in po svetu kljub razglasitvi konca pandemije še vedno skrbno spremljajo okužbe z novim koronavirusom. Virus je namreč še vedno med nami, ves čas mutira in ravno v teh dneh iz Kitajske poročajo o novem strmem valu okužb. Vodilni kitajski epidemiolog Zhong Nanshan je sporočil, da se na Kitajskem z novo različico XBB koronavirusa tedensko okuži kar štirideset milijonov prebivalcev. Ker se različica hitro širi, epidemiolog napoveduje, da se bo številka do konca junija dvignila na petinšestdeset milijonov novih primerov tedensko. Število okužb z različico XBB se veča tudi v Združenih državah Amerike, po Evropi in tudi v Sloveniji. Ali nas morajo ti podatki skrbeti? V Ultrazvoku odgovarja mikrobiolog dr. Andrej Steyer (NLZOH), sprašuje Iztok Konc. Foto: NIAID/ Flickr, cc

NLZOH: Sledenje različicam SARS-CoV-2

V Sloveniji poteka živahna razprava o prednostih in slabostih prehranjevanja s hrano živalskega izvora v primerjavi s hrano rastlinskega izvora. V Ultrazvoku tej debati dodajamo pogled mikrobiološke stroke. Mikrobiologinja prof. dr. Maja Rupnik (NLZOH), tokratna sogovornica Iztoka Konca, namreč preučuje pomemben sestavni del našega črevesja – to so črevesne bakterije oziroma mikrobiota. Kaj torej kažejo študije in kaj pravi mikrobiološka stroka? Ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani? Katere snovi črevesnim bakterijam koristijo, katere pa jim škodujejo? Zakaj je za mikrobioto sploh pomembno, kaj jemo? Foto: United States Department of Agriculture/ WikimediaCommons, public domain

Sam je bil do zdaj desetkrat sprejet na obravnavo in zdravljenje v to zdravstveno ustanovo. »Če si pripravljen sprejeti zdravljenje, se ne zgodi nič hudega; če pa nisi pripravljen, prav tako ni nič hudega, vendar pa zdravljenje traja nekoliko dlje.« Jaka Tomc o izkušnji z duševno boleznijo – bipolarno motnjo – in s sprejemom ter zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici odkrito govori in piše. Več boste izvedeli v Ultrazvoku. Jako Tomca je na pogovor v radijski studio povabil Iztok Konc. Foto: Mankica Kranjec 

Jaka Tomc v oddaji Med štirimi stenami

Ali poznate odgovor na vprašanje, katera je najpogostejša bolezen jeter pri nas? »To je zamaščenost jeter,« pravi zdravnica Vanja Kalacun iz Oddelka za gastroenterologijo UKC Maribor. Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da ima kar vsak četrti Evropejec bolj ali manj zamaščena jetra. Maščobe se nabirajo v celicah in ovirajo delovanje tega našega največjega notranjega organa. Če vemo, da v jetrih poteka velik del presnove in sinteze in da jetra tudi razstrupljajo telo, potem lahko sklepamo na mnoge težave, ki jih zamaščenost jeter nekaterim povzroči. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Tokrat prvič ob enajstih trideset na Prvem. Foto: NIDDK/ PublicDomain

Pomislite, da bi obisk pri zobozdravniku lahko potekal brez bolečin. Še več: tudi brez predirljivega zvoka svedra, ki nam strah pred zobozdravnikom v kosti nažene že, ko nanj samo pomislimo. Kako bi bilo to mogoče? Različna sporočila obljubljajo, da je to mogoče, kadar zobozdravnik poseg opravi z laserjem. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je spregovoril še o drugih možnostih uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Odgovoril je tudi na vprašanje, zakaj torej laser še ni zamenjal svedrov. Z dr. Gašpircem se je srečal Iztok Konc. Foto: Laserska zobna ordinacija Digital Dentist, Jure Poglajen