Ultrazvok

Celiakija je ena najpogostejših kroničnih avtoimunih bolezni otrok in odraslih. Prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti na gluten. Ker zdravila, ki bi celiakijo pozdravilo, še ni, je toliko bolj pomembno njeno hitro odkrivanje. Če je besedna zveza »hitri testi« med epidemijo dobila negativen prizvok, pa je medicina na področju celiakije prav s hitrimi testi naredila pomemben korak naprej. Podrobneje v Ultrazvoku. Z nami bo predstojnik Klinike za pediatrijo v Mariboru prof. dr. Jernej Dolinšek, ki je zadnji dve leti in pol s kolegicami in kolegi vodil evropski projekt »CD skills«, s katerim želijo izboljšati kakovost obravnave bolnic in bolnikov s celiakijo. V Mariboru se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Prvi

Projekt "CD skills": https://www.interreg-danube.eu/approved-projects/cd-skills

Marsikoga je strah morebitne bolečine. Nekatere pa skrbi že sama priprava na preiskavo. V tokratnem Ultrazvoku bo zdravnik Erik Vidmar iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca iz Šempetra pri Novi Gorici poskušal razbiti nekatere najbolj razširjene mite in zmote o kolonoskopiji. Preiskavo večina prebivalk in prebivalcev pozna po preventivnem programu Svit. »To je ena najboljših storitev slovenskega zdravstva,« je prepričan doktor Vidmar. Gastroenterolog opravi do pet kolonoskopij dnevno. Pravi, da bolečino ob pregledu čuti le vsak deseti pacient in za vsakega najdejo ustrezno rešitev. Podrobneje v Ultrazvoku. Zdravnika Erika Vidmarja je poklical Iztok Konc. Foto: NIJZ in Erik Vidmar

Program Svit: https://www.program-svit.si/

Glede na trenutno aktualno razpravo o zdravi mesni ali brezmesni prehrani je morda najboljša napoved za oddajo Ultrazvok sledeče vprašanje: Kakšna je tako imenovana žolčna dieta? Naš sogovornik bo namreč abdominalni kirurg Janez Svet iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca iz Šempetra pri Novi Gorici. Njegovo delovno mesto je operacijska dvorana, v kateri vsak dan operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni. Zakaj žolčni kamni bolijo? Kdaj je potrebna operacija? Ali žolčni kamni nastanejo zaradi nezdravega načina življenja, ali so v ospredju drugi vzroki? Zakaj so bolj pogosti pri ženskah? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja kirurg Janez Svet. Foto: Dr. Michael Jäger / public domain in Janez Svet 

Dopolnjevanje prehrane s prehranskimi dopolnili narašča. Nacionalna raziskava SI.Meni je pokazala, da 25 odstotkov starejših od petinšestdeset let, 29 odstotkov odraslih in skoraj 10 odstotkov mladostnikov za redno večmesečno uživanje najpogosteje izbere vitamine. Ali je to potrebno? Katera mikrohranila – kamor sodijo vitamini in tudi minerali – bi morali uživati starejši? Nadaljujemo temo zadnjega Ultrazvoka. Sodelujeta: inženirka živilske tehnologije dr. Živa Lavriša (Inštitut za nutricionistiko) in profesor športne vzgoje prof. dr. Vojko Strojnik (Fakulteta za šport). Odgovorila bosta še na vprašanji: Koliko mesa je lahko v prehrani starejših odraslih? In zakaj danes, ko govorimo o zdravi prehrani, ne moremo mimo gibanja in redne telesne aktivnosti?

Povezavi: https://www.prehrana.si/ in študija SI.Menu

Foto: Kevin Farley/ Flickr, cc

Dr. Živa Lavriša, raziskovalka na področju prehrane, živil in javnega zdravja pri Inštitutu za nutricionistiko, skrbno spremlja podatke o prehranskih navadah prebivalk in prebivalcev Slovenije. Opozarja, da stanje ni optimalno. Nasprotno! Še zlasti starejši odrasli dnevno zaužijejo premalo beljakovin in prehranskih vlaknin. Rešitev doktorice Lavriša je preprosta. In kakšen je njen recept za zdrav način prehranjevanja po petinšestdesetem letu?

Povezava: Prehrana.si

Foto: ulleo/ pixabay, cc

Svetovna zdravstvena organizacija ponovno opozarja na novo različico koronavirusa. Poimenovali so jo XBB.1.5. Gre za podrazličico omikrona, ki se širi izjemno hitro. V Združenih državah Amerike je v samo enem mesecu s štirih odstotkov porasla na kar štirideset odstotkov vseh novih primerov. Strokovnjaki so različico XBB.1.5. že zaznali tudi v nekaterih evropskih državah. Ali je pred Evropo in Slovenijo nov val epidemije? Kakšno nevarnost pa pomeni eksplozija okužb z novim koronavirusom na Kitajskem? V Ultrazvok smo povabili infektologinjo doc. dr. Matejo Logar.  

»Značilna klinična slika kronične vnetne bolezni črevesa je slika mladostnika, ki ima vedno pogosteje drisko. Blato je lahko tudi krvavo ali sluzasto.« Tako pravi prof. dr. Jernej Dolinšek s Klinike za pediatrijo UKC Maribor. Pediater opozarja, da se je v zadnjih dveh letih zelo povečalo število otrok in mladostnikov s kroničnimi črevesnimi boleznimi. Ali je kriva epidemija, ali je v ozadju kaj drugega, strokovnjakom za zdaj še ni uspelo ugotoviti. Več v Ultrazvoku. Na mariborski Kliniki za pediatrijo se je z dr. Dolinškom srečal Iztok Konc. Foto: Prvi

Ali bi se s pomočjo bakterij črevesne mikrobiote lahko zoperstavili raku na debelem črevesu in danki? Ali bi lahko s pomočjo svetlobe pridobili nove spojine, ki bi učinkovale protibolečinsko, protivnetno in protitumorsko? Odgovor na prvo vprašanje išče mlada farmacevtka in doktorica znanosti Tina Vida Plavec. Mladi kemik in prav tako doktor znanosti Nejc Petek pa se poglablja v srž drugega vprašanja. Oba sta pri tem zelo uspešna, saj njuno raziskovalno delo že odmeva. Za oddajo Ultrazvok ju je pred mikrofon povabil Iztok Konc.

Foto: Osebni arhiv in Krka

Za koga bo novica najboljša? »V prvi vrsti za bolnike s sladkorno boleznijo!« je kot iz topa odgovoril vodja Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete v Mariboru prof. dr. Andraž Stožer. V decembrski številki ameriške medicinske revije Diabetes, ki je vodilna revija na področju raziskav o sladkorni bolezni na svetu, so namreč objavili članek, pri katerem je kot prvi avtor naveden sodelavec omenjenega inštituta prof. dr. Marko Gosak, kot zadnji pa prav Andraž Stožer. V članku sta v sodelovanju s kolegi iz tujine predstavila, kako delujejo beta celice trebušne slinavke. Izsledki bodo omogočili boljše poznavanje sladkorne bolezni in njeno učinkovitejše zdravljenje. Še več: prav ilustracija tega članka se je znašla celo na naslovnici revije. O izjemnem dosežku v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Originalen članek

Foto, originalni opis: Human pancreatic islets of Langerhans during calcium imaging to study cell-to-cell connections. Overlaid is network analysis describing the relationship between different cells, which is disrupted in diabetes. Image courtesy of Marko Gosak and Andraž Stožer, University of Maribor, Maribor, Slovenia. Their article, “Ca2+ Oscillations, Waves, and Networks in Islets From Human Donors With and Without Type 2 Diabetes,” appears in this issue of Diabetes (p. 2584).

V Kliničnem centru v Mariboru še vedno deluje intenzivni covidni oddelek. V zadnjih dveh mesecih se je kljub razširjenemu mnenju, da je okužba z omikronom že tako blaga kot navaden prehlad, na oddelku hkrati zdravilu tudi do 11 najtežjih bolnic in bolnikov s koronavirusno boleznijo. »Kar polovica bolnikov na intenzivnem oddelku ima še vedno hudo covidno pljučnico,« opozarja internistka in specialistka intenzivne medicine Alenka Strdin Košir. Več v Ultrazvoku. Zdravnico skrbijo tudi posledice, ki jih okužba z novim koronavirusom pusti na zdravju ljudi. K poslušanju oddaje vas vabi Iztok Konc.