Ultrazvok

Težava je v tem, da so simptomi nespecifični, opozarja zdravnik Vid Janša, zato običajno traja dolgo, preden bolezen potrdimo. Diagnoza: endometrioza. Sogovornik: specialist ginekologije in porodništva asist. Vid Janša z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

Po nekaterih ocenah živi v Sloveniji celo do 40.000 žensk z eno od oblik endometrioze. Za njeno uspešno zdravljenje je pomembno zgodnje odkritje. Prav na tej točki vstopi doktor Janša. S kolegicami in kolegi je v peritonealni tekočini v trebušni votlini namreč iskal tiste biomarkerje, ki so značilni za endometriozo. Njihova raziskava je odprla nove možnosti razvoja naprednih in neinvazivnih metod za odkrivanje endometrioze. Za študijo je zdravnik Vid Janša, ki ga Iztok Konc gosti v tokratnem Ultrazvoku, prejel letošnjo mednarodno nagrado farmacevtske družbe Medis za področje ginekologije.

Za nekatere je že sama misel na pregled pri zdravniku, kaj šele pregled sam, polna skrbi, strahu in vprašanj. Človeka skrbi, kaj se bo zgodilo, ne ve, kako pregled poteka, boji se slabe diagnoze. Zato smo v tokratnem Ultrazvoku gospoda Marjana Dolerja vprašali, kako lahko premagamo strah pred pregledom prostate. Gospod Doler je namreč že opravil kar štiri različne preiskave prostate: pregled krvi na PSA, ultrazvok, digitalni pregled in biopsijo. »Še sreča, da me je moj kardiolog pravočasno poslal naprej k urologu,« opisuje svojo izkušnjo danes.

Ker so informacije iz prve roke dragocene, smo gospoda Marjana Dolerja (prostovoljec pri Društvu onkoloških bolnikov Slovenije) povabili v Ultrazvok. Z njim je govoril Iztok Konc.

Onkofon: 080 23 55

Društvo onkoloških bolnikov Slovenije

Pod vtisom ameriških serij in filmov smo včasih v Sloveniji domnevali, da ima v Ameriki vsak človek svojega psihoterapevta. Spraševali smo se, včasih kar malo privoščljivo in posmehljivo, kdaj bo ta trend prišel tudi k nam. Zdaj vidimo, da tudi v Sloveniji število prebivalk in prebivalcev, ki so se znašli v duševni stiski narašča. »Obisk psihoterapevta je znak zrelosti in ne šibkosti,« poudarja psihoterapevt Tomaž Flajs. Skupaj s kolegi in kolegicami je izdal nov Vodnik po psihoterapiji, s katerim opozarja tudi na predsodke in stigmo, ki še vedno spremljajo duševne težave in motnje. Ali naj se vključim v psihoterapijo? Psihoterapija ali psihofarmakoterapija? Kje tiči problem? Odgovori v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Gregor Bajt 

Govor je o relativno pogosti bolezni: o herpesu zosterju ali pasavcu. Ko mehurčki počijo, ostanejo ranice. Te prekrijejo kraste, ki po tednu do dveh odpadejo. Le majhen del bolnic in bolnikov s pasavcem nima nobenih težav, opozarja doktor Vidaković. Herpes zoster namreč lahko dolgo časa boli, ranice se zagnojijo, bolezen pa je še zlasti nevarna takrat, kadar napade v predelu oči.

Zakaj pasavec izbruhne? Kakšna je povezava z noricami? Kako krotiti bolečino? Kako pogosto se pasavec ponovi? Kdaj pride v poštev cepljenje? To so vprašanja, na katera mora družinski zdravnik Miljen Vidaković pogosto odgovarjati v svoji ambulanti. Tokrat pa bo na njih odgovoril v Ultrazvoku. V Koper ga je poklical Iztok Konc.

Mediji in splet so ponovno polni ugibanj, teorij in člankov o nastanku novega koronavirusa. Ali je ušel iz laboratorija? Ali so ga ustvarili Kitajci? Kakšna je vloga Američanov? »Dejansko ne vemo točno, kako je novi koronavirus nastal,« pravi infektolog Andrej Trampuž.

V tem mesecu minevajo tri leta od prvih potrjenih okužb z novim koronavirusom v Sloveniji. Po podatkih Sledilnika smo v naši državi od takrat zabeležili več kot 1.335.000 primerov covida. Z virusom SARS-CoV-2 se dnevno še vedno okuži nekaj sto ljudi: v ponedeljek 712 (20.3.23), v torek 548. Kako nevaren je covid zdaj? Kdaj pridejo v poštev zdravila proti covidu? Ali so maske in cepljenje še aktualni? V Ultrazvoku odgovarja prof. dr. Andrej Trampuž (Klinika Charite, Berlin), sprašuje Iztok Konc. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

Takrat 22-letni Žiga Spreitzer je septembra leta 2021 zaradi zapleta po cepljenju proti covidu-19 več kot mesec dni preživel v bolnišnici. Dvanajst dni po cepljenju s cepivom Janssen je namreč začutil močno bolečino v nogi in takoj odšel na urgenco. Zdravniki so ugotovili, da je njegovo število trombocitov nizko in da ima v nogi strdek.

Danes vemo, da sta zaradi podobnega zapleta po cepljenju dve drugi osebi v Sloveniji umrli, Žiga Spreitzer pa je preživel. Svojo izkušnjo je pred letom in pol že povedal za Val202 in Tednik. Za Ultrazvok pa smo ga vprašali, kakšno je njegovo zdravje danes. Če še čuti posledice zapleta po cepljenju? Ali zdravniki z njim govorijo odkrito in mu stojijo ob strani? Žigo Spreitzerja je poklical Iztok Konc. Foto: Pixabay

Poročilo NIJZ o neželenih učinkih o cepljenju proti covidu

Strokovnjaki ocenjujejo, da ima kar vsak deseti prebivalec ali prebivalka Slovenije kronično ledvično bolezen. »Na ledvice najbolj škodljivo delujeta dva strupa,« pravi nefrolog dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani. »To sta sol in sladkor.« Kaj pa kemikalije iz okolja, alkohol in zdravila? Kaj še škodi ledvicam? Kako lahko sploh preverimo zdravje ledvic? Odgovori v Ultrazvoku, ki ga pripravlja Iztok Konc. Foto: Andrej Škoberne

https://www.svetovnidanledvic.org/

»Za večino zdravil, ki jih zdravniki trenutno predpisujejo, nimamo podatkov, kako se njihovo delovanje razlikuje v moškem in ženskem telesu. Preizkušena so namreč le na moških,« pravi raziskovalec in predavatelj na Fakulteti za farmacijo doc. dr. Lovro Žiberna. Kako je to mogoče? Zakaj je tako malo žensk vključenih v raziskave, čeprav se je pri nekaterih uspavalih, antipsihotikih in celo statinih že jasno pokazalo, da se žensko telo nanje odzove drugače od moškega? Zakaj so za večino zdravil smernice enake ne glede na spol? Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga pripravlja Iztok Konc. Foto: Osebni arhiv

O talidamidu na Kvarkadabri

V času, ko se vse bolj zavedamo, kako zelo pomembni so naši osebni podatki in jih zato tudi vse bolj skrivamo, se zdi, da obstaja področje, na katerem bomo ljudje pridobili, če bodo o nas vedeli več. To je področje farmakogenomike. Pomemben podatek pa je v tem primeru naš dedni zapis, naš DNK. Raziskovalci so namreč dokazali, da se pri bolnikih pojavi za kar trideset odstotkov manj resnih neželenih učinkov, kadar jim lečeči zdravnik predpiše zdravilo na podlagi njihovega genskega zapisa.

Kadar sta torej izbira in odmerek zdravila prilagojena genskemu zapisu vsakega posameznega bolnika ali bolnice. Izsledke študije je objavila prestižna medicinska revija The Lancet. Sodelovalo je sedem evropskih držav, slovensko skupino je vodila prof. dr. Vita Dolžan, predstojnica Inštituta za biokemijo in molekularno genetiko Medicinske fakultete v Ljubljani. Kako razlike v genih vplivajo na presnovo in delovanje zdravil? Zakaj se pri nekaterih bolnicah in bolnikih pojavi več neželenih učinkov kot pri drugih? Kaj je farmakogenetska izkaznica? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja dr. Vita Dolžan. Foto: Osebni arhiv

Originalni članek