Ultrazvok

Kljub drugačnim pričakovanjem izbruh opičjih koz ne pojenja. Izstopala je sobota. Ameriški Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi je potrdil prva dva primera pri otrocih. Svetovna zdravstvena organizacija pa je opičje koze v soboto razglasila za grožnjo svetovnemu javnemu zdravstvu. Izven Afrike so se opičje koze razširile že v 74 držav. Število okuženih se približuje številki 20.000. Novi primeri so tudi v Sloveniji. Kaj se dogaja, bo v Ultrazvoku pojasnila zdravnica Andreja Murnik Rauh z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Pripravlja Iztok Konc.

Foto: Marko Kolenc, IMI

S hitrim naraščanjem števila okužb z novim koronavirusom so se v Sloveniji ponovno podaljšale vrste pred mesti za testiranje na covid. Na testirnih točkah so v ponedeljek, ki je običajno najbolj obremenjen dan v tednu, opravili kar 9.220 PCR in hitrih antigenskih testov. »V vzorcih prevladuje omikron različica BA.5 novega koronavirusa,« pravi mikrobiolog dr. Andrej Steyer z Nacionalnega laboratorija za zdravje. Hkrati pa dr. Steyer že spremlja zelo nalezljivo različico BA.2.75, o kateri že poročajo iz Velike Britanije, Nizozemske in tudi Nemčije. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

»Iz 85 odstotkov pade smrtnost pod 10 odstotkov. Ali razumete!? To je največji uspeh našega programa,« ne skriva navdušenja Jürg Hurter, ki vodi švicarski program zgodnjega odkrivanja pljučnega raka. S CT slikanjem oseb iz skupin z najvišjim tveganjem za raka lahko bolezen odkrijejo v zgodnji fazi. Da bi podoben program zaživel pri nas, si želijo tudi slovenske zdravnice in zdravniki. Zadnji podatki, ki jih je v Kliniki na Golniku predstavila onkologinja Urška Janžič, so že zdaj zelo spodbudni. Prav na področju odkrivanja in zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka – to je nedrobnocelični karcinom – je napredek tudi v Sloveniji največji in najhitrejši.

V ponedeljek je v Sloveniji ponovno zelo poskočilo število novih okužb s koronavirusom. Številka se je ustavila pri 1.830 (4.7.22) V naši državi je tako po dveh mesecih ponovno več kot 11.000 prebivalcev z aktivnim covidom. Predstojnica Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc zato opozarja, da so kot pomemben del zaščite pred okužbo spet v igri tudi kirurške maske.

Prebivalci Slovenije dnevno zaužijemo kar za tretjino manj prehranskih vlaknin, kot je priporočeno (Raziskava SI.Menu). Le 20 gramov namesto priporočenih 30. Kje tiči vzrok? Kako se nam nizek vnos prehranskih vlaknin lahko na dolgi rok maščuje? Zakaj so vlaknine koristne? Več kot le en tehten razlog pozna dr. Jasna Bertoncelj, predavateljica na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Ob robu letošnjih Bitenčevih dnevov se je z njo pogovarjal Iztok Konc. 

Dr. Matej Delakorda poudarja, da se večino apnej lahko uspešno pozdravi s kirurškim posegom

Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg.

Ali nam po pandemiji koronavirusne bolezni zdaj grozi pandemija opičjih koz?

Pred dobrima dvema tednoma, v torek, 24. maja, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest ljudi. Število okuženih se še vedno povečuje tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani).

Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 3500 ljudi z multiplo sklerozo, kar nas uvršča med države z visokim številom bolnic in bolnikov

Ko je nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, ki v kliničnem centru v Mariboru vodi Kliniko za nevrologijo, začela svojo poklicno pot, še ni bilo na voljo zdravil za zdravljenje multiple skleroze. Danes pa že s številnimi obvladujemo bolezenske procese, ki jih sproži, in z njimi lajšamo težave bolnic in bolnikov. Zgodbe, o katerih zdaj pripoveduje dr. Tanja Hojs Fabjan, so zato lahko tudi pozitivne in optimistične.

Multipla skleroza je kronična avtoimunska in nevrodegenerativna bolezen osrednjega živčnega sistema. Zaznamujeta jo dva procesa: vnetje in propadanje živčnih celic v možganih in hrbtenjači. Multipla skleroza najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Za boljše obvladovanje multiple skleroze sta ključnega pomena zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Spremembe, ki jih multipla skleroza povzroči na možganskem tkivu, je mogoče videti in spremljati s slikanjem z magnetno resonanco. Zdravnikom je v zadnjih letih na voljo široka paleta zdravil, s katerimi multiplo sklerozo lahko upočasnijo.

Posnetek novinarske konference in okrogle mize ob svetovnem dnevu multiple skleroze

Klinična dietetičarka: Gibanje pri sladkorni bolezni še pomembnejše od pravilne prehrane

V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok večkrat povemo, da je preventiva boljša od kurative: da je bolezen bolje preprečevati kot zdraviti. Ob tem največkrat podčrtamo pomen zdravega življenjskega sloga. Tokrat vam ponujamo dokaz. Ob začetku akcije ozaveščanja o sladkorni bolezni #darujemkilometre2022, ki jo pripravlja Zveza društev diabetikov Slovenije, smo govorili s strokovnjaki in z bolniki s sladkorno boleznijo. Sodelujejo: Andrej Drašler (ambasador projekta), Andreja Širca Čampa (klinična dietetičarka, UKC Ljubljana), Ana Turšič (ambasadorka projekta) in Robert Gratton (Zveza društev diabetikov Slovenije). Iz svojega zornega kota je vsak sodelujoči osvetlil, kako zelo so za obvladovanje ali še bolje – za samoobvladovanje sladkorne bolezni pomembni gibanje, šport in pravilna prehrana. Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kroničnih bolezni na svetu, z njo živi kar vsak deseti Slovenec.