Ultrazvok

Dr. Tomaž Kocjan: Slovenci smo svetovni prvaki pri uporabi kalkulatorja FRAX za odkrivanje osteoporoze

Ni veliko področij, na katerih smo Slovenci prvi na svetu. Zdaj pa so podatki pokazali, da med vsemi državami prav v Sloveniji največ uporabljamo poseben medicinski kalkulator FRAX. Ob pomoči vprašalnika lahko hitro in enostavno izračunamo, ali nam grozi zlom zaradi osteoporoze ali ne.

Osteoporoza – drugič. O zgodnjem odkrivanju, o meritvi DXA in mineralni kostni gostoti ter o FRAX-u. Sprašuje Iztok Konc, odgovarja prof. dr. Tomaž Kocjan z UKC Ljubljana.

Kalkulator FRAX

Zdravilo, ki zgradi novo zdravo kost

Učinkovito zdravilo za osteoporozo zdaj tudi v Sloveniji

Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov. V Ultrazvoku smo tokrat – prosto po prof. dr. Tomažu Kocjanu iz UKC Ljubljana – s prve stopničke zdravljenja osteoporoze, to je zdrav življenjski slog, preskočili kar na tretjo stopničko, to pa je zdravljenje z zdravili. Tudi v Sloveniji je namreč na voljo novo drago zdravilo, ki pri težki osteoporozi tveganje za zlome vretenc že v prvem letu zmanjša za 50 odstotkov.

Pogovor z dr. Matejo Logar, vodjo strokovne skupine za covid

Agencija Reuters je v soboto (30. 4. 22) poročala, da Pfizerjevo protivirusno zdravilo paxlovid ne ustavi okužb z novim koronavirusom med ljudmi, ki živijo v istem gospodinjstvu. V študiji, izvedla jo je družba Pfizer, je sodelovalo 3000 udeležencev. Kljub temu paxlovid ostaja eno najobetavnejših zdravil proti covidu. Še vedno namreč velja, da skoraj 90-odstotno prepreči hospitalizacijo in smrt najbolj ogroženih covidnih bolnikov. Paxlovid je za polno, pogojno ali nujno uporabo odobren v več kot šestdesetih državah po svetu. Tudi v Sloveniji? Časopis Dnevnik je namreč poročal, da slovenski zdravniki z njim niso zdravili še nobenega bolnika. V čem je razlog, smo vprašali vodjo strokovne skupine za covid doc. dr. Matejo Logar.

2. del: V čem je prednost kravjega mleka, v čem pa rastlinskih napitkov, kot so sojin, ovsen, rižev, mandljev napitek?

Klinični dietetik doc. dr. Evgen Benedik o enem od razlogov, zakaj nekateri ljudje iz svoje prehrane izločijo mleko in sežejo po rastlinskih napitkih, pravi, da ima veliko ljudi težave z mlekom predvsem zaradi blage laktozne intolerance. Laktoza je mlečni sladkor. Laktozna intoleranca pa nastopi zaradi zmanjšanega delovanja encima, ki je potreben za presnovo laktoze.

V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok s strokovnjakom, ki dela na ljubljanski Pediatrični kliniki in poučuje ter raziskuje na ljubljanski Biotehniški fakulteti, tokrat nadaljujemo iskanje odgovora na vprašanje: V čem je prednost kravjega mleka, v čem pa rastlinskih napitkov, kot so sojin, ovsen, rižev, mandljev napitek? Tokrat o kalciju in maščobni sestavi.

Na spletnem portalu Prehrana.si, povezavo smo objavili na spletni strani Prvega, trenutno priporočajo, da naj bi otroci dnevno zaužili od eno do dve enoti kravjega mleka ali ekvivalent mlečnih izdelkov, odrasli pa od dve do štiri enote. Ena enota je na primer kozarec mleka (2 dcl) ali en lonček jogurta, pol rezine manj mastnega sira ali tri velike žlice manj mastne skute.

Klinični dietetik Evgen Benedik o popularnih rastlinskih napitkih

V želji po zdravem načinu prehranjevanja nekateri raje kot po mleku sežejo po rastlinskih napitkih, ki jim tudi pogosto rečemo kar mleko. To so sojin, ovsen in rižev napitek, pa tudi kokosov, mandljev in lešnikov. Ti napitki, tako kot kravje mleko, vsebujejo beljakovine, maščobe, sladkor in kalcij. Vendar – za kako zdrav in primeren nadomestek gre? V čem je prednost kravjega mleka in v čem rastlinskih napitkov? Ali so mleko in rastlinski napitki sploh primerna hrana sodobnega človeka? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja klinični dietetik doc. dr. Evgen Benedik, ki dela na ljubljanski Pediatrični kliniki in na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Pediatrinja Anja Radšel: Pri 7-letniku sta se povišana temperatura in utrujenost vlekli in vlekli

Ali lahko sklepamo, da podatki o virusnih okužbah v aprilu kažejo, da se razmere umirjajo? Za epidemijo covida prav gotovo. Kaj pa se dogaja z gripo, respiratornim sincicijskim virusom in drugimi okužbami dihal? Kakšno je stanje v ambulanti dr. Anje Radšel v Zdravstvenem domu v Medvodah in na Kliniki Juventina Baby v Ljubljani? Ali pediatrinja deli zaskrbljenost s strokovnjaki, ki opozarjajo, da vse več otrok toži o posledicah dolgotrajnega covida?

Trdovratna, vendar ne nerešljiva težava

Podatki kažejo, da se vsaj enkrat v življenju kar od deset do dvajset odstotkov ljudi sreča s takšno ali drugačno glivično okužbo. Zlasti pogosta je glivična okužba kože na stopalih, ki pogosto prizadene tudi nohte na prstih nog. Latinsko: tinea pedis in onychomycosis. Kaj naj storimo? Kako se lahko rešimo nadležnih glivic? V Ultrazvoku svetuje diplomirana kozmetičarka Gaja Udovič, ki poučuje na Fakulteti za aplikativne vede v Ljubljani.

In še o epidemiji na Danskem ter o cepivu Novavax, ki ima manj stranskih učinkov od Pfizerja in Moderne

Čeprav so številni zagotavljali, da čakajo na "klasično" cepivo, je zanimanje za cepljenje s cepivom Novavax v Sloveniji minimalno. Ali morda tiči vzrok za pomisleke v poročilih o stanju epidemije na Danskem? Kako pa bo na cepljenje proti covidu vplivala najnovejša novica – da je namreč Agencija za hrano in zdravila v torek v Združenih državah Amerike odobrila drugi poživitveni odmerek cepiv družb Pfizer-BioNTech in Moderna za starejše od petdeset let? Čas je za pogovor s sinteznim biologom prof. dr. Romanom Jeralo s Kemijskega inštituta. Za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok ga je poklical Iztok Konc.

Z mikrobiologom iz NLZOH o podliniji omikrona BA.2

Novi koronavirus se zdaj najbolj širi v Južni Koreji, na Islandiji in v Bruneju. Slovenija pa je po številu potrjenih primerov na milijon prebivalcev na šestindvajsetem mestu. Podatki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) kažejo, da tudi v naši državi narašča število okužb z nekoliko spremenjeno različico omikron, ki nosi oznako BA.2, pravi dr. Andrej Steyer. Mikrobiolog, ki je tudi sam že prebolel covid, sicer poudarja, da so v Nacionalnem laboratoriju od začetka epidemije dokazali že 160 različic novega koronavirusa.

Spremljanje različic NLZOH: https://www.nlzoh.si/objave/

Pričakovan porast ali nov val?

V Sloveniji število novih primerov okužbe s koronavirusom spet narašča. Nekateri strokovnjaki pravijo, da gre za pričakovan porast, drugi svarijo, da smo pred novim, že šestim valom epidemije. Kaj pa o trenutnih številkah pravi prof. dr. Janez Žibert, ki predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in sodeluje s Covid-19 Sledilnikom? Kam se bo obrnila krivulja? Kaj nas čaka v prihodnjih tednih?

Povezava do modelskih strani prof. Janeza Žiberta: https://apps.lusy.fri.uni-lj.si/

Povezava do Covid-19 Sledilnika: https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats