Ultrazvok

O poškodbah in obrabi gležnja. Dobra novica je, da se stranske vezi v gležnju lepo celijo

Ali veste, da ortopedi v primeru zelo hude obrabe hrustanca lahko zamenjajo tudi gleženj in ne le kolka ali kolena? To potrjuje specialist ortopedske kirurgije Jurij Štalc iz bolnišnice v Valdoltri. Pojasnjuje, da se stroka v končni stopnji zdravljenja obrabe gležnja, ki ne omogoča več ustrezne funkcionalnosti, vse bolj pogosto odloči za vstavitev endoproteze. Podrobneje o posegu v tokratnem Ultrazvoku. Obraba sklepnega hrustanca pa je le ena od težav z gležnji. Doktor Štalc bo zato dodal še nekaj nasvetov, kako ravnati ob izvinu gležnja.

Preverite, kdaj so nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami

Dr. Andrej Škoberne je nefrolog, specialist za bolezni ledvic. Zaposlen je v Kliničnem centru v Ljubljani, zelo dejaven je tudi pri Slovenskem nefrološkem društvu. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vse slabše. Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč običajno pokažejo zelo pozno, včasih šele tik pred popolno odpovedjo ledvic. Za spopad z boleznijo je več rešitev. Najučinkovitejše pozna tudi dr. Škoberne.

Podrobneje o ledvični bolezni. Kje se testiram?: https://www.svetovnidanledvic.org/.

Nekateri otroci, še zlasti športniki, po preboleli bolezni tožijo o utrujenosti

Koronavirusna bolezen pri otrocih in mladostnikih je posebna tema. Številke so sicer relativno nizke. Od začetka epidemije do konca prejšnjega tedna smo v Sloveniji potrdili približno 133.000 primerov covida med otroki in mladostniki do petnajstega leta starosti. Vendar pa je bilo v teh dveh letih zaradi koronavirusne pljučnice in prizadetosti dihal v Sloveniji hospitaliziranih 155 otrok in mladostnikov, starih do petnajst let. V to statistiko pa niso všteti tisti, ki so zdravljenje v bolnišnici potrebovali zaradi drugih posledic covida, kot je večorganski vnetni sindrom, in tudi tisti ne, ki so se jim zdravstvene težave pojavile po že preboleli okužbi. Pediatri namreč poročajo, da v svojih ambulantah pregledujejo čedalje več otrok in mladostnikov s tako imenovanim pocovidnim sindromom. Nekateri otroci po preboleli okužbi namreč tožijo o utrujenosti, še najbolj kritičen pa je sicer zelo redek večorganski vnetni sindrom. Več pa pediatrični pulmolog in alergolog doc. dr. Vojko Berce s Klinike za pediatrijo UKC Maribor.

Kako se peti val in omikron zrcalita na Infekcijski kliniki v Ljubljani

Vse kaže, da epidemija upada. Število bolnikov, ki zaradi covida potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, je stabilno in manjše kot pri delti. Čeprav je slika jasna, nekaj številk vseeno izstopa. Za pojasnila smo se obrnili na predstojnico Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc. Zanimalo nas je, koliko so stari bolniki na covidnem in koliko na intenzivnem oddelku? Ali so cepljeni ali ne? Ali trenutne smrti pripisujejo okužbi z različico delta ali omikron? Kako dolga je hospitalizacija zaradi omikrona? Kakšno je razmerje med bolniki, ki so hospitalizirani zaradi covida, in tistimi, ki so jim okužbo odkrili šele v bolnišnici?

O zdravljenju depresije: antidepresivi, ketamin, psihoterapevtski pristopi

Tesnoba in depresija sta vse pogostejši spremljevalki naših življenj. Tudi psihiater prof. dr. Peter Pregelj s Psihiatrične klinike v Ljubljani opaža, da je jemanje antidepresivov manj obremenjeno s predsodki, kot je bilo. Zaradi psihičnih težav vse več ljudi poišče strokovno pomoč. Prvo leto epidemije, leta 2020, so slovenski zdravniki napisali 645.000 receptov za antidepresive, kar je skoraj 1.650.000 škatlic. Podatke za leto 2021 bo Zavod za zdravstveno zavarovanje objavil marca. Psihiater Peter Pregelj bo v Ultrazvoku odgovoril na pogosta vprašanja o antidepresivih in pojasnil najbolj trdovratne zmote o njihovem delovanju.

Strokovnjakinja o kirurških in zaščitnih maskahFFP2

Pred dnevi je glavni nemški virolog dr. Christian Drosten s Klinike Charite v Berlinu pritrdil tistim strokovnjakom, ki pravijo, da bomo letos, leta 2022, lahko razglasili konec pandemije covida. Rekel je: "Prepričan sem, da bomo zagotovo znova živeli tako, kot smo pred pandemijo, le nekaj stvari bo ostalo spremenjenih." Vendar s tem svoje izjave ni sklenil. Dr. Drosten je namreč na presenečenje nekaterih nadaljeval: "Še nekaj let bomo v določenih okoliščinah zagotovo nosili maske." Za oddajo Ultrazvok smo govorili s fizičarko prof. dr. Majo Remškar, ki je na Institutu Jožef Stefan s kolegi že med prvim valom covida-19 preverjala učinkovitost zaščitnih mask.

Ali je metoda PCR primerna za diagnostiko novega koronavirusa? Da!

Ultrazvok odgovarja na vprašanja o PCR-testih in o PCR-metodi odkrivanja novega koronavirusa. Od začetka epidemije od marca 2020 do srede, 24. januarja 2022, smo v Sloveniji opravili že 2.380.000 PCR-testov; vsak četrti izvid je bil pozitiven. Ali je PCR-test primeren za diagnostiko novega koronavirusa ali ne? Zakaj je rezultat testa lahko lažno negativen ali lažno pozitiven? Ali v laboratoriju PCR-test tolikokrat ponavljajo, dokler rezultat ni pozitiven? Zakaj ne vzamejo vzorca sline? Sprašuje Iztok Konc, odgovarjata prof. dr. Stephen Bustin (Univerza Anglia Ruskin, Velika Britanija) in dr. Andrej Steyer (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – NLZOH, Slovenija).

Pogovor z biologom dr. Denisom Kutnjakom

Napovedi o poteku epidemije v Sloveniji so se uresničile; zaradi različice omikron je število novih primerov okužbe rekordno visoko. Matematične modele in številke podprejo tudi podatki s terena. Te zbira biolog dr. Denis Kutnjak. S sodelavci z Nacionalnega inštituta za biologijo merijo, koliko virusa je v odpadnih vodah sedmih čistilnih naprav v različnih koncih Slovenije. Kaj kažejo njihove meritve? Kateri regiji kaže najbolje in kje je stanje najbolj kritično? Ali podatki morda že kažejo pojemanje petega vala?

"Sestava cepiv ni skrivnost," pravi prof. Tomaž Bratkovič

V Sloveniji smo porabili že 2.900.000 odmerkov cepiva proti covidu. Poslušalka nas je pred dnevi izzvala s trditvijo, da se ne ve, kaj je zares v cepivih, in da je sestava cepiv zaščitena kot poslovna skrivnost. Njeno trditev smo preverili. Z le štirimi kliki na spletni strani Javne agencije za zdravila se je izkazalo, da ta ne drži. Tam je za vsako cepivo posebej naveden in prosto dostopen seznam snovi, ki so v njem. Poiskali pa smo odgovore še za nekaj drugih vprašanj: Katere snovi so torej v cepivih in zakaj? Ali je med njimi grafenov oksid? Odgovarja prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.

Javna agencija za zdravila: cepiva proti covidu-19

Sestava cepiva Pfizer COMIRNATY (glej točko 6.1.)

Sestava cepiva Moderna SPIKEVAX (glej točko 6.1.)

Sestava cepiva AstraZeneca VAXVEZIVRIA (glej točko 6.1.)

Sestava cepiva Janssen (glej točko 6.1.)

Konec januarja povprečno od 8.000 do 10.000 novih primerov omikrona dnevno!?

Skokovit porast novih okužb s koronavirusom v Sloveniji kaže, da je pred nami peti val epidemije. Čeprav že ves čas spremljamo podatke iz Velike Britanije, Belgije in Italije, je marsikdo presenečen nad pospeškom, ki ga je epidemija dobila v Sloveniji. Ali je velika hitrost presenetila tudi prof. dr. Janeza Žiberta? Kakšna je njegova napoved za peti val? Kako hiter je omikron? Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in sodeluje s Covid-19 Sledilnikom.

Slika predstavlja napovedi gibanja dnevnega števila zaznano okuženih v Sloveniji do konca meseca januarja 2022. Projekcije so bile narejene 5.1.2022 in predstavljajo oceno gibanja sedem dnevnega povprečja dnevno okuženih v 5. valu ob upoštevanju različice omikron po napovedih modela J. Žiberta (https://apps.lusy.fri.uni-lj.si/).